Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina, ki vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine.
V tem tednu se obetajo številni dogodki z vsebino izročilne dediščine. Društvo Folk Slovenija vabi na svoj letni koncert, ki se bo odvil v četrtek, 24. oktobra ob 20.00 v Slovenskem etnografskem muzeju, v okviru cikla TradEtno bo v soboto, 26. oktobra v Galeriji Srečišča v Hostlu Celica nastopila ženska vokalna skupina Cintare.
Prvi program Radia Slovenija pa se pridružuje zdaj res že tradicionalni prireditvi Zajuckaj in zapoj. Letošnja, tokrat že 25. tematska vsebina, se bo razgrnila v Atriju ZRC, v petek, 25. oktobra ob 20.00 z neposrednim radijskim prenosom na Prvem programu.
Prireditev Zajuckaj in zapoj poteka vsako leto v Atriju ZRC. Pripravljajo jo raziskovalci ljudskega glasbenega izročila, sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina, ki vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine. Pred letošnjo prireditvijo pa v tokratni oddaji posredujemo izbor posnetkov, ki so nastali v kontinuiranem toku tega večera in so zbrani na zvočnem albumu. Pred nekaj leti ga je pripravila sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU: dr. Mojca Kovačič.
352 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina, ki vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine.
V tem tednu se obetajo številni dogodki z vsebino izročilne dediščine. Društvo Folk Slovenija vabi na svoj letni koncert, ki se bo odvil v četrtek, 24. oktobra ob 20.00 v Slovenskem etnografskem muzeju, v okviru cikla TradEtno bo v soboto, 26. oktobra v Galeriji Srečišča v Hostlu Celica nastopila ženska vokalna skupina Cintare.
Prvi program Radia Slovenija pa se pridružuje zdaj res že tradicionalni prireditvi Zajuckaj in zapoj. Letošnja, tokrat že 25. tematska vsebina, se bo razgrnila v Atriju ZRC, v petek, 25. oktobra ob 20.00 z neposrednim radijskim prenosom na Prvem programu.
Prireditev Zajuckaj in zapoj poteka vsako leto v Atriju ZRC. Pripravljajo jo raziskovalci ljudskega glasbenega izročila, sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina, ki vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine. Pred letošnjo prireditvijo pa v tokratni oddaji posredujemo izbor posnetkov, ki so nastali v kontinuiranem toku tega večera in so zbrani na zvočnem albumu. Pred nekaj leti ga je pripravila sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU: dr. Mojca Kovačič.
To je tretji iz niza koprodukcijskih koncertov v Domu kulture Kamnik: Glasba z okusom. Zanimiv preplet ljudskih pesmi in viž so ustvarili Maroltovke in Maroltovski godci. Slišati je mogoče ljudske pesmi in viže v starih, večglasnih izvedbenih praksah, pa tudi v novejših interpretativnih pristopih. Program sta pripravila Jasna Žitnik Remic - vodja pevske zasedbe Maroltovke in Žan Kajzar - vodja godčevske zasedbe Maroltovski godci. Posnetek so pripravili: glasbeni producent Tone Jurca, tonski mojster Jean Markič, vodja reportažnega avtomobila Dragan Petkovšek in asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj.
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, katerega sodelavci so leta 1966 na tedanjem Radiu Ljubljana sprožili idejo o objavi terenskih posnetkov ljudske glasbene dediščine, oddajo pa so poimenovali Slovenska zemlja v pesmi in besedi, letos obeležuje 90 let obstoja. Leta 1934 ga ustanovil France Marolt. Ob tem se bodo vse leto vrstili številni dogodki, tudi taki, ki bodo ozavestili pomen nekoč zbiranja ljudskih pesmi, danes pa aplikativnega etnomuzikološkega raziskovanja. Praznovanju pa pridružuje tudi naša oddaja. Obilo vsebin je podala v svojih 58-ih letih, nekatere najbolj pomenljive bomo ponudili ponovno v posluh. Tokrat opozarjamo na večer, ki ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta že vrsto let ustvarjajo skupaj s Prvim programom Radia Slovenija, večer, ki v prestolnico privabi ljudsko glasbo. To je prireditev Zajuckaj in zapoj. Izjemno zanimiv posnetki so nastali v vseh teh letih, izbor bo prikazal pestrost ljudske glasbe, ki še zdaleč ni statična, kot se zdi na prvi pogled, temveč je obrušena s prostorom in časom, v katerega je vpeta.
Tokrat je v ospredje postavljena ljudsko glasbo s poudarkom na njeni razsežnosti. V eni uri se zvrsti pesemsko izročilo od starejših do novejših glasbenih praks, različnih priredb in izvedb, od ljudskih prek zborovskih do tako imenovane etno glasbe. Izpostavljena je bogata razvejanost ljudske glasbe ne eni strani ter njena večnost in neizčrpen vir navdiha na drugi.
Bilo jih je deset, kdaj tudi več, kdaj nekoliko manj. Danes istrske pesmi prihajajo iz štirih grl in štirih src, iz štirih pevcev skupine Kantadore, ki deluje v okviru Kulturnega društva Gradin. Tri desetletja skupaj pojejo in med drugim negujejo pevsko tradicijo stare ljudske prakse petja v istrskem dvoglasju: na debelo in na tenko. Novembra lani so na državnem srečanju poustvarjalcev ljudskega izročila Napev Odsev, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti usvojili srebrno priznanje. Pred tremi desetletji pa se je začelo v Abitantih, v tedaj skorajda osameli vasi istrskega zaledja. Kantadore še pojejo, v Abitantih pa se je po skoraj pol stoletja zgodilo novo rojstvo. Pevce Kantadore, vas Gradin in vas Abitante je obiskala Simona Moličnik.
Zimski sončev obrat vznemirja tako posameznika kot manjše in večje družbene skupine. Ko se staro poslavlja in se prebuja novo, je čas voščil. Evropski narodi so posejani z raznovrstnojo koledniških obhodov, pesmi in voščil. A eno je enako - prinašajo blagoslov in srečo, sporočajo želje po miru in dobrem: IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM. Oddaja prinaša novoletne glasbene voščilnice kolegov glasbenih urednikov Evropske radiodifuzne zveze.
Cintare zase pravijo, da so pevske zdraviteljice. Cintara je namerč eno od ljudskih imen zdravilne tavžentrože. Dvajset let že poustvarjajo slovensko pesemsko izročilo. So ene redkih pevskih zasedb, ki pojejo pesmi različnih pokrajin z vsemi posebnostmi in ljudsko glasbenimi veščinami. Jubilejni koncert so priredile zadnji novembrski dan v Atriju ZRC. Ob njih so nastopili še: tamburaška skupina Ad Hoc, istrska glasbena zasedba Vruja in Kvartet klarinetov godbe ljubljanskih veteranov. Koncert je z besedo prepletel Tomaž Simetinger.
Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!
Katere misli se utrnejo ob besedni zvezi ljudska pesem? V decembrskem času se zdi, da nas ljudska glasba nagovarja s posebno, samosvojo močjo. Prostor ji zdaj odpiramo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki prinaša posnetek drugega dela državnega srečanja poustvarjalcev ljudskega izročila Napev - Odsev 2023. Pesmi na ustih in viže v prstih prinašajo mladi in tudi malo manj mladi poustvarjalci izročila iz vse Slovenije. V drugem delu so nastopili: Glasbeni sestav Leščeček, Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, Maroltovke in Maroltovski godci Akademske folklorne skupine France Marolt in Kantadore Kulturnega društva Gradin. Prireditev je vodila Slavica Bučan.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
"Najbolj me je vedno zanimalo, zakaj to počnejo. Zanimiv mi je bil ravno tak odgovor. Ko so mi rekli, 'ker je to naše'.” V oddaji se posvetimo večplastnemu in kompleksnemu vprašanju (sodobnega) ljudskega gledališča na Slovenskem. Bi pod to kategorijo uvrstili pustne obhode? Kaj pa Škofjeloški pasijon! "Zakaj pravzaprav sploh igra?" Natančnejše odgovore iščemo v pogovoru z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Ano Vrtovec Beno, katere monografsko delo pod naslovom Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine je pred kratkim izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
”V šali smo rekli, da smo marsikateremu Slovencu tam še podaljšali življenje za dobrih pet, deset let s tem obiskom. To so kar žareli od veselja, ker smo jim lahko prinesli en košček Slovenije.” V oddaji se odpravljamo v zavetje Velikih jezer Združenih držav Amerike. Tja je pot v letu 2022 zanesla pevce Komornega zbora Megaron, ki so na pobudo slovenske generalne konzulke v Clevelandu s pesmijo obiskali tamkajšnjo slovensko skupnost. O zborovskem popotovanju, identiteti slovenstva v ameriški federaciji in potici smo govorili z Lucijo Kovač, Jakobom Pancetom in Juretom Staretom. Komorni zbor Megaron sestavljajo alumni zborov Škofijske klasične gimnazije. V oviru Zavoda sv. Stanislava deluje pod vodstvom skladatelja Damijana Močnika.
Na prvem iz cikla koncertov Glasba z okusom v Domu kulture Kamnik smo doživeli istrsko ljudsko glasbo kot jo interpretira glasbena skupina Vruja. Vrujo je zasnoval Marino Kranjac, oseba, ki je tako rekoč vraščena v ljudsko glasbo Istre. Ta pa je precej drugačna od osrednjeslovenskega prostora. Prva velika posebnost so glasbila. Slišimo dvojnice, sopéle, istrski mih, šknt (violino), bajs in tako dalje. Druga posebnost istrske ljudske glasbe pa je večkulturnost, ki se kaže tako v čisto glasbenih prvinah, kot tudi v večjezičnosti besedil. Spomniti velja, da je Istra polotok, kjer se meša več kulturnih vplivov: slovanski, romanski in germanski svet. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi z glasbeno skupino Vruja prikazuje tisto Istro, ki ždi v nedrjih pokrajine in njenih prebivalcev ter ostaja skrita površnim očem turizma.
Ponovitev oddaje z neposrednim prensom prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je bil Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
V oddaji spoznavamo delo fotografinje in vizualne umetnice Lucije Rosc, ki v svoji praksi pogosto posega na polje osebne dediščine. Dokumentarno naravnano delo umetnice mlajše generacije analiziramo preko odstiranja pogleda na njena avtorska umetniška projekta Mica bere vice (2023) in Rojstnodnevni mlaji (2015 - ). Pogovor z avtorico nudi izhodišče za razmislek o tem, kaj je tisto, kar umetnost in dediščino, dve sicer samosvoji polji, tako pogosto naredi učinkoviti partnerici. Lotimo se tudi vprašanja - ali obstaja kaj takega, čemur bi lahko zaslužno nadeli doneči naziv "sodobna ljudska umetnost".
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša portret lutnjista, filozofa in glasbenega pedagoga Borisa Šinigoja. Boris Šinigoj je eden začetnikov restavriranja stare glasbe na Slovenskem. Vznemirjajo ga zvrstno, časovno in geografsko raznolike izvajalske prakse. Svoje izsledke nadgrajuje z iskanji filozofskih razlag. Je eden redkih poznavalcev glasbene zgodovine z vidika poznavanja glasbenih snovanj Orienta, se pravi Jutrovega - praks, ki ukoreninjajo tudi glasbo Zahodnega sveta. Oddaljenih časovnih sosledij ne razume togo diahrono, temveč jih razume sinhrono in na tak način povezuje s sodobnostjo. V oddaji so predstavljeni štirje tematski glasbeni projekti Borisa Šinigoja in njegovih učencev, ki delujejo v skupini Nova Schola Labacensis. Glasbeni projekti prinašajo vpogled v razvoj starega glasbila lutnje, v podobnosti in različnosti glasbe Orienta in Zahodne pretekle kulture, v glasbo srednjega veka, renesanse in baroka od severne do južne Evrope in preplet vsega tega v sodobni glasbeni improvizaciji.
Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi, ljudski glasbi in narodovi duhovni dediščini nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki pogojujejo njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družbena omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi bolj ali manj spontano zapojejo ali zaigrajo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je nekoliko čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa te ostajajo nosilke znakov časa in hkrati izraz svobode, ki jim omogoči umik od bremena družbenih sprememb. Ljudske pesmi, ki so potovale skozi čas, bodo izrazili: Mlajše in Starejše pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik, pevke in pevci Kulturnega društva Jerbas pod vodstvom Metke Knific Zaletelj, večkulturno vokalno-inštrumentalno dediščino pa bo predstavila skupina, ki išče pri izviru – istrska Vruja, pod vodstvom Marina Kranjca.
Ste kdaj pomislili zakaj je na plesišču skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja. »Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim. Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori. Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič. O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril
Neveljaven email naslov