Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
Trikraljevski koledniki pojejo na tretji sveti večer
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo se bi nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
6. januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimokatoliška cerkev ne slavi ''svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi
do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije, Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji sredi pozdravimo, pa čeprav samo v misli in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike: skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški Šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
339 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
Trikraljevski koledniki pojejo na tretji sveti večer
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo se bi nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
6. januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimokatoliška cerkev ne slavi ''svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi
do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije, Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji sredi pozdravimo, pa čeprav samo v misli in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike: skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški Šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
To je posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki sta jo letos pripravili dr. Urša Šivic in dr. Marija Klobčar, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ura je dvanájst odbila je bil naslov večera, ki je seznanil z ljudskimi pesmimi slovesa od pokojnih. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline ter skupina Študentov Akademije za glasbo v Ljubljani. Posebna pozornost je bila namenjena izročilu Prekmurja in Porabja (ki ju je od osrednjeslovenskih pokrajin ločevala dolgoletna vključenost v ogrski del habsburške monarhije), v strokovnem veznem besedilu so bili predstavljeni tudi izsledki raziskovalnega dela mednarodnega projekta Spomini religioznega v arhivih ljudske glasbe, ki poteka od začetka leta 2016 ter je raziskovalce Glasbenonarodopisnega inštituta povezal s kolegi Inštituta za muzikologijo Raziskovalnega centra za humanistiko Madžarske akademije znanosti v Budimpešti. Prireditev, ki je potekala v Atriju ZRC je vodil Igor Velše. Bil je pomenljiv glasbeni večer, vreden posluha.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi in ljudski glasbi nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki so pogojevala njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družabna omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi spontano zapojejo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa le te ostajajo nosilke znakov časa, ki se v njih porodi in hkrati izraz velike svobode, ki jim daje umik od bremena družbenih sprememb. Ali je kaj novega na področju ljudske glasbe terena bomo odkrivali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi s pevkami Akademske folklorne skupine France Marolt, s članicami in člani Folklorne skupine Dragatuš in s pevci družine Miklavž. Z nami bo namreč nova bera zvočnih izdaj.
Ta deluje pod okriljem Ruske državne radiotelevizije vse od ustanovitve leta 1945. Sestavljajo ga glasbila kot so domre, balalajka, gusle, poseben tip harmonike – bajan, svojevrstno brenkalo, ki spominja na citre in drugo. Orkester uspešno združuje ljudsko tradicijo s tako rekoč vrhunsko izvajalsko prakso. Odlikujeta ga zvočna toplina in iskrivost. Orkestrski repertoar je razsežen, temelji pa na priredbah ruskih ljudskih pesemskih napevov in plesnih melodij ter ponarodelih skladb iz 19. stoletja. Orkester so vodili najvidnejši ruski dirigenti: Vladimir Fedosejev, Nikolaj Nekrasov (po katerem se je poimenoval) in zdaj Andrej Šljačkov. Orkester Nekrasov je 8. avgusta letos izvedel koncert na Ljubljanskem gradu, 10. avgusta pa na grajskem odru v Ribnici. Z njim je nastopila rusko-slovenska violinistka, članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Nadežda Tokareva. Posnetku koncerta in intervjuju z umetniškim vodjem orkestra Aleksandrom Maškovičem lahko prisluhnete v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Zvezdana Novaković je umetnica, ki raziskuje meje svojega glasbenega izražanja. Z resonanco odprtega glasu se je podala na iskanje in poustvarjanje ljudskih pesmi slovanskih in balkanskih kultur. Brusila se je ob tradicijskih pevcih Bolgarije, Belorusije, Srbije, Bosne, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Poje v svojevrstni tehniki, ki ji omogoča bogato ornamentiranje in druge slovanske glasbene posebnosti. Tu in tam njen glas postane tradicijsko glasbilo in ga uporabi kot na primer gadulko, gaido ali kaval. Zvezdana Novaković je sama avtorica kompozicij, v katerih se starodavni zvoki tradicije posrečeno prepletajo s sočasnimi harmonskimi prijemi. Njen izraz je čvrst in osupljivo ujemajoči se spoj starosvetnega in sodobnega zvočnega sveta. Tako je Zvezdana Novaković skupaj s saksofonistkami Roya Quarteta ustvarila doživetje slovanske glasbene prostranosti in brezčasja.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov