Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja v tednu pred praznikom nas bo popeljala k adventnim in božičnim ljudskim pesmim, ki segajo daleč v srednji vek. O tem nam bo več povedal dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V tej knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Svoj čas bomo posvetili še največji značilnosti božiča - jaslicam. Romeo Volk je dobro poznan ljubiteljem ljudske glasbe, saj je član svojega družinskega tria Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Zelo nadarjen likovnik svoj čas v zadnjih tednih pozorno posveča prijetnemu opravilu. Izdelavi jaslic. Bili smo pri njem na obisku, kjer nam je pokazal različne jaslice, ki jih je že izdelal, prav tako pa smo ga ujeli ob izdelavi čisto novih figuric.
335 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Oddaja v tednu pred praznikom nas bo popeljala k adventnim in božičnim ljudskim pesmim, ki segajo daleč v srednji vek. O tem nam bo več povedal dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V tej knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Svoj čas bomo posvetili še največji značilnosti božiča - jaslicam. Romeo Volk je dobro poznan ljubiteljem ljudske glasbe, saj je član svojega družinskega tria Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Zelo nadarjen likovnik svoj čas v zadnjih tednih pozorno posveča prijetnemu opravilu. Izdelavi jaslic. Bili smo pri njem na obisku, kjer nam je pokazal različne jaslice, ki jih je že izdelal, prav tako pa smo ga ujeli ob izdelavi čisto novih figuric.
V oddaji se odpeljemo v Selško dolino, v vasi Besnica, Podblica, Nemilje, Lajše, Dražgoše, Njivice, Jamnik, Sorica in Dolenja vas, kjer je bila nekoč razvita visoka godčevska kultura – predvsem v smislu izvrstne, samouke in samonikle muzikalnosti. Rekli so, da ''godec zmeraj gode – če mu plačaš, gode, če mu ne plačaš, še kar naprej gode ...''. Tovrstno godčevstvo, ki je bilo najživahnejše v drugi polovici 19. stoletja in tja do druge svetovne vojne, je pustilo izjemno, dvojno dediščino. Ena je snovna – raznovrstna gasbila: stare diatonične harmonike, gosli oziroma violine, klarineti, med njimi es-klarinet, krilovka, pa basovska glasbila, kot sta kontrabas in tuba. Druga pa je nesnovna dediščina, ki jo nosijo potomci selških godcev. Močno se je vrastla v njihove duše in zato nadaljujejo tradicijo s sodobnimi godčevskimi praksami. Nadeli so si ime Murnovi godci. Oddaja je ponovitev iz leta 2014.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi danes prinaša izbor glasbe, ki temelji na izročilu. Pristopi so različni, nekateri bolj tradicionalni in v slogu restavriranja, spet drugi bolj samosvoji. Vsekakor pa gre za glasbo, ki slikovito izraža širši kulturni kontekst. Slišali bomo mladi prekmurski glasbeni skupini, med drugim bomo spoznali sveži prvenec Ravnica v maju skupine Pannonium orchestra in istrsko glasbo v sodobni interpretaciji ter izvedbah po starem, tudi v njihovem posebnem tonskem nizu, nato osrednjeslovensko moško petje, nazadnje pa še druge kulture, ki se glasbeno izražajo v Sloveniji (skupini Slovena voices in K'vali).
Poletje, ta najbolj pričakovani letni čas, barva naravo živo, polno, bujno. Zelena drevesa, modro nebo in zlato rumena polja. Zrno žita, eno samo drobno zrno, je pomenilo kruh oz. preživetje. Žetev je bila skupinsko delo, torej spravljanje žita s polja. Žitno klasje so žele ženske s srpom, redkeje so ga rezali moški s posebno koso. Za žanjicami ali žanjci je bilo treba sproti vezati snope z narejenim povéslom – krajevno so to orodje tudi drugače poimenovali – iz nekaj klasja. Ko je bila njiva požeta, so snope odpeljali domov in jih zložili v late kozolca, da so se posušili. Ko so se žanjice po končani žetvi vračale domov, so bile zgarane in zaradi obilnega potenja izsušene, v žepih pa so jim žvenketali goldinarji in jih navdajali s prijetno zavestjo, da pozimi ne bo treba stradati in prezebati. Goldinar je imel to hvale vredno lastnost, da je nekaj zalegel, kamor se je potočil. (Iz knjige Preproste zgodbe s solčavskih planin Joža Vršnika, Celjska Mohorjeva družba, 2005.) V oddaji bomo pluli med žitnimi polji, težaškim delom za preživetje in glasbo, ki je spremljala skupinsko delo na vasi, ki je danes že v pozabi. Zapeli nam bodo pevke in pevci iz Grobelnega, Sel pod Uršljo goro, Murske Sobote, Otíškega vrha pri Dravogradu in Lancove vasi, zaigral Trio Pegrin z Obírskega, pri citrah pa bo Franc Roban. Svojevrstne izvedbe slovenskih ljudskih so prispevale glasbeni skupini Noreia in Katalena ter pevka Brina.
Mihael Baranja, bolj znan kot Miška ali Miško Baranja, se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi, zato prav letos obeležujemo 100-letnico njegovega rojstva. Zato so v Murski Soboti pripravili dogodek, ki ga je organizirala Romska skupnost Slovenije, s katerim so želeli poudariti pomen tega velikega glasbenika. Cimbale je začel igrati že pri 10. letih, kmalu pa se je pridružil očetovi Baranja bandi. Po drugi svetovni vojni je ustanovil svojo Miško Baranja bando, ki je kot imeniten ansambel poklicnih glasbenikov nastopala po vsej Sloveniji. Konec 60. let se je Miško pridružil Kociper-Baranja bandi, leta 1980 se je preimenovala v danes vsem znano Beltinško bando, ki se ji je 1991 pridružil še Vlado Kreslin. Postali so pravi ambasadorji Prekmurja in prekmurske glasbe ter ponesli sloves odličnih prekmurskih glasbenikov ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet. V oddaji bomo slišali spomine glasbenikov, ki so sodelovali z njim in njegovim naslednikom Andrejem Sobočanom – Andijem, ki je bil njegov edini učenec. Izbrskali smo tudi nekaj arhivskih posnetkov s terena sodelavcev GNI. Za glasbo poskrbi Beltinška banda, Marko banda, Ljoba Jenče, Vlado Kreslin in Mlada beltinška banda.
V Dragatuš nas pripelje glavna cesta Črnomelj–Vinica, ki se vije med polji žita in koruze, svoje pa pogledu dodajo tudi bližnji griči. Tabla nas vodi, da s ceste zavijemo levo in zapeljemo v strnjeno vas, hiše pa se kmalu razmaknejo in pridemo na plac. Tam stoji mogočna lipa, okrog katere so postavljeni cerkev, kulturni in gasilski dom ter gostišče. V vsej idili ne manjka niti gnezdo štorkelj. V vasi z 250 prebivalci že več kot 60 let deluje Folklorna skupina Dragatuš, ki je zlahka zgled pri ohranjanju članstva in delovne zagnanosti. V skupini deluje več sekcij, skupaj ustvarjajo, raziskujejo, potujejo in ohranjajo izročilo osrednje Bele krajine. Zmotno bi ob pokrajini ob Kolpi imeti v mislih le bele noše, plese v kolu in tamburaško glasbo. Mladi godci igrajo na klarinet, violino, harmoniko in berdo, motivi pa so sorodni osrednjeslovenskim. V oddaji se pogovarjamo s predsednikom društva, Leopoldom Perkom, vodjo skupine, Tadejem Finkom, mladimi v društvu, Evo Konda, Anjo Pešelj in Janom Gašperičom, svoje pa prida tudi najstarejši član, Martin Matkovič. Glasbo, ki jo predstavljamo v oddaji, lahko slišite tudi na dveh zvočnih albumih, ki jih je izdala skupina: Lepo je tam v Beli krajini (2007) in Belokranjske sledi (2017).
Luče so gručasto, predalpsko naselje v globoki, nekoliko razširjeni dolini reke Savinje, ob sotočju Savinje in Lučnice, ob vznožju Raduhe. V 15. stoletju je vas postala sedež enega od uradov gosposke iz Gornjega grada. Od nekdaj je poznana po svojevrstni glasbeni tradiciji, zaznamovani predvsem z večglasnim moškim petjem. Kljub trdoživosti je ta tradicija v zadnjem desetletju postajala vse tišja, nemara nekoliko ostarela. A prišel je trenutek, ki je premamil mlado generacijo. Petje na vasi je oživelo z dvojno močjo: modrostjo starejših in vihravostjo mladih glasov. Sami pevci pravijo, da skorajda ni lepše reči, kot je soustvarjati večglasno barvitost. Ta nastane le v skupnem dihanju več generacij moških pevcev. Za individualizem ni prostora. Na treko in na štrto ter vse tisto, kar je vmes, bodo z besedo in pesmijo prikazali ljudski pevci iz Luč ob Savinji.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov