Oddaja je namenjena razpredanju najrazličnejših vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, samosvojega elementa slovenske likovne umetnosti, ki ga opredeljuje predvsem njegova izključna povezljivost s severnim ter severozahodnim slovenskim prostorom 19. ter poznega 18. stoletja. Onkraj vprašanja poslikanih končnic v navezavi na idejo slovenstva oziroma vlogo znotraj pojmovanja slovenske identitete je eden izmed morda najbolj presunljivih pogledov poslikanih končnic prav njihova motivna povednost. Poleg naslonov na svetniške legende in drugo religiozno vsebino z jasno apotropejsko namembnostjo, so namreč poslikane končnice tiste, ki prek satiričnega, fantastičnega ali pa metaforičnega uprizarjanja epizod iz dela in življenja odstirajo neposreden pogled v družbeno organiziranost, odnose, pričakovanja ter strahove kmečkega človeka. Kakšen ugled znotraj kmečke skupnosti nosi krojač, kako poteka krog življenja in kakšna je sama narava odnosov med spoloma so tako vprašanja, odgovore na katera lahko, vsaj deloma, iščemo tudi v oziru na analizo podob na panjskih končnicah. O poslikanih panjskih končnicah, njihovi produkciji, razširjenosti, motiviki in zasidranosti znotraj pojmovanja slovenskosti smo se pogovarjali z doktorico Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno in slikovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji poslušamo Trutamoro Slovenico, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper s spremljavo Tatjane Jercog in pod vodstvom Maje Cilenšek, Bogdano Herman, Tomaža Pengova ter Evo Hren z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča. Vsebinska motivika ljudskih pesmi se prepleta s tematskimi nasloni poslikav na panjskih končnicah.