Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
352 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih intenc. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.
James Blake, sir David Attenborough pa po drugi strani Marko Brecelj, spomini iz časa odraščanja in prežganka. To je del stičišč Jaka Terška, fotografa mlajše generacije, ki se tako kot naša oddaja posveča vprašanjem lokalnosti, socialnega spomina in vsakdana domačega prostora. Tistemu, čemur smo zaradi rutinske utečenosti navajeni zapreti oči in reči "pa saj to ni nič takega". V oddaji z njim govorimo o fotografsko-raziskovalnih projektih Sova, lisica, jež, jelen, Razglednicah iz Slovenije (kot del fotografskega kolektiva Fotosfera) in prihajajočem, The Balkan Frontier. V oddaji poslušamo DrummingCellist, Gugutke, Noreio, Vrujo, Perijo in Ethnodelio.
Nemara je sreča srečati človeka, ki je preprost, nasmejan, živahen, radoživ, neobremenjen. Ob vsem tem mimogrede natrosi različico tisoč barvnih zaznav očesu odstrte pokrajine. Potem razkrije svojo življenjsko potrebo po delu z rokami in zemljo. Za nameček se iskrivo nasmehne in s prodornim glasom zapoje eno najbolj starih bajeslovnih pesmi, ki sega do Orfeja, na domačem pragu pa poje o godcu pred peklom. Opisana oseba je poustvarjalka Mateja Gorjup (danes Mateja Fi). Z njo kramljamo in pojemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je nastala v letu 2019. Fotografija: Mateja Fi
V oddaji se spuščamo po poti, danes izrazito aktualni in dobro utečeni predvsem med sodobnimi umetniki. Poti v osebni arhiv. Tako kot oni tudi mi tokrat po njej zahajamo v želji po iskanju, oblikovanju in predelavi lastne identitete. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je v svojem skoraj šestdesetletnem obstoju Tuhinjsko dolino obiskala večkrat. Preko svojega arhiva je spremljala njeno spremenljivost in časovno prožnost. Prav to bomo zasledovali preko izsekov iz štirih preteklih oddaj, dveh iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, časa samega začetka oddaje, in dveh iz zadnjega desetletja, v katerih je sodobnost tako imenovane "doline skrivnosti" že oprijemljiva. Identiteto Tuhinjske doline, in s tem identiteto lastne oddaje, bomo razpredali ob spominih Anice Berlic, petju pevcev v Pančurjevi domačiji iz vasi Kostanj in posnetkih Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz 60. let prejšnjega stoletja.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Akademska folklorna skupina France Marolt nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je začrtal njen prvi umetniški vodja - France Marolt. To pa je, da s segmenti pretekle ljudske kulture ustvarijo celovito odrsko predstavo. V tradiciji te ljubljanske skupine je tudi vodilo, da so vsako leto novi, drugačni in da zgledno odpirajo možnosti tovrstnega ustvarjanja. Folklorni nastopi sledijo visokim ciljem dovršenosti in umetniške interpretacije etnoloških spoznanj. Letošnja produkcija je bila silno kompleksna, v sodelovanju s profesionalnim Ansamblom Lado s Hrvaške. Letna predstava se je odvila minuli vikend v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. V našem arhivu pa izstopa predstava izpred desetih let z naslovom Prinašalci. Leta 2014 je odrska postavitev predstavila koledovanjska obredja: celovito, občuteno in estetsko zaokroženo. Tedanji umetniški vodja je bil dr. Tomaž Simetinger. Komentiran posnetek predstave bomo predvajali v dveh delih, ta in prihodnji torek.
Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).
Nadaljujemo zgodbo o Zelenem Juriju. Glasbeno-scenska prireditev se je odvila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma leta 2015 ob 95-letnici Železničarskega Kulturnega društva Tine Rožanc in v izvedbi folklorne skupine Tine Rožanc. Tokrat bomo predstavili drugi del živopisnega odrskega dogajanja, ki ga sklene glasbeno in scensko nepozabni prizor: poklon Zelenemu Juriju, simbolu naravnega krogotoka. Po zapletu dogodkov bo veličastni konec prinesel bridkost, toplino, novo upanje, novo življenje in rojstvo novih zgodb. Drugi del spevoplesa Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč. Pripravlja Simona Moličnik.
Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.
Ustavili smo se na kmetiji Pr' Andrejon v Gorenji Žetini in zaznali vonj, ki je pred stoletjem sem privabljal učenega literata iz mesta, iz Ljubljane - Ivana Tavčarja. Tu se še zmeraj radi ustavljajo številni popotniki, pohodniki in drugi radovedneži. Tavčar je Gorenjo Žetino v povesti Cvetje v Jeseni imenoval Jelovo Brdo. O življenju na vasi, ki so jo nekoč postavili bajtarji, pa o večpomenski vlogi tamkajšnjih predpustnih kolednikov, o strasti Žetinskih godcev z Gorenje Žetine in o novodobnih igrcih Poljanske doline bosta tekli beseda in viža v tej oddaji Slovenska zemlja.
S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.
Oddaja predstavlja glasbeno življenje med Slovenci v Ameriki pred stoletjem. V dvajsetih letih 19. stoletja se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi glasbeniki je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Nekaj let nazaj sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa podrobneje predstavita v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Glasbenonarodopisni inštitut pa letos obeležuje devet desetletij svojega delovanja in ob takih oddajah spomnimo tudi na pomen raziskovalnega dejavnosti sodelavcev inštituta, ki odstirajo bogate plasti zgodovinskega spomina.
Marko banda je zasedba, ki odraža skupno rast že več kot tri desetletja, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati. V zasedbi Marko banda na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele le še v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Plesne viže so v vsebinskem jedru in kažejo na zlivanje posebnosti osrednjeslovenskega, avstrijskega oz. nemškega in madžarskega prostora, ki je izrazno samosvojost našel v Prekmurski ljudski glasbi. Zgodovina prekmurske duše dobiva svoj izraz v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki teče v živo iz Doma kulture Kamnik.
Vsebina oddaje se poklanja Srečku Kosovelu.V osredje postavi aktualnost njegovih sporočil in jih prepleta s pripovedno tematiko ljudskih pesmi ter razmišlja o temeljnih postulatih slovenskega človeka - od rojstva do smrti. Pripovedujejo in pojejo: Ljudske pevke Trstenke, Ženska pevka skupina Cintare, Moški pevci Krajnski furmani, Melita Turnšek, Družinska pevska zasedba Miklavž iz Mislinje, Micka in France Anzeljc iz Blok, Franc Pibernik, Šentanelski pauri in Pevska skupina Ragle iz Trebnjega.
Gregorjevo je, ptički se ženijo in prinašajo pomladno prebujenje. Prebujo slovenske ljudske glasbe je ob letu dvatisoč ustvarilo društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. Izdalo je tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. Tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena pestrost ter geografska raznolikost. Prav raznoličnost je motiv, ki jedra posameznih albumov združuje v čvrsto enovitost vsake enote kot tudi celotne zbirke. Ob Gregorjevem spominjamo na tovrstno prebujo, ki pomeni svojevrsten prelom na poti iz ljudske k etno glasbi.
Primorska poje je eden od najbolj zanesljivih znanilcev pomladi že 55 let. To je edinstveni pevski festival v Evropu in na svetu. Pojejo mesta, pojejo vasi. Letos se bo na 35-ih prizoriščih predstavilo 210 zborov in pevskih zasedb, zapelo bo 3500 grl. Primorska poje poteka po vsej Primorski in v zamejstvu v Italiji ter na Hrvaškem. Festival se je pričel 23. februarja v Vili Vipolže in bo trajal do 24. maja 2024. Oddaja prinaša utrinke prvih koncertov letošnjega festivala.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Noreia je petčlanska glasbena zasedba, ki jo vznemirja ljudski melos: od keltskih in romanskih zvokov prek slovanskih korenin do samolastnega avtorskega izraza. Izdali so štiri zvočne albume, prvi ima naslov Viže, glasbena vsebina prinaša preplet ljudskih pesmi in plesov različnih kultur v povezavi s slovensko glasbeno tradicijo, sledil je projekt Kilt Roberta Burnsa skupaj z Janijem Kovačičem, pa Nova Keltika z orkestrom Nova, pred kratkim pa je izšel novi zvočni album Setev, ki prinaša izključno avtorske skladbe članov zasedbe Noreia. Noreia ustvarja glasbo z zelo različnimi klasičnimi in ljudskimi glasbili, med njimi so irske dude, udu, irski buzuki in drugo. Navdih za skladbe novega zvočnega albuma izhaja predvsem iz poezije Jakoba Konde in Jamesa Joyca. Člani zasedbe Noreia so: Ana Novak, Gašper Šinkovec, Anej Ivanuša, Robert Bone in Stane Škarja. V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljajo novi zvočni album: Setev.
Pustne šege v vasi Ponikve na Dolenjskem imajo edinstveno in daljnosežno tradicijo. Tam so doma Ponikovske mačkare, polne pomenljivih zgodb. Desetletje je to dogajanje opazoval in raziskoval etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger, ki je nato objavil monografijo o Ponikovskih mačkarah. Z njim sva Ponikve na pustni torek obiskala tudi Matej Mali in Simona Moličnik ter ujela utrip bogatega dogajanja.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi vas spremlja, spoštovane in spoštovani, že 57. leto. Leta 1966 so to oddajo osnovali tedanji sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštittu v Sloveniji in letos je vstopil v deveto desetletje delovanja. Številni dogodki bodo zaznamovali častitljivo obletnico. Prvi se je zgodil že v sredo, 24. januarja v Atriju ZRC. O delovanju inštituta nekoč in danes so spregovorile: dr. Mojca Kovačič, dr. Marija Klobčar, dr. Rebeka Kunej in mag. Anja Serec Hodžar.
Neveljaven email naslov