Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
357 epizod
357 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji bosta nazorno sporočili, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Izdale so tri zvočne albume, prejele več nagrad, izjemno aktivne so tudi na pedagoškem oz. izobraževalnem področju. Pevke Cintare bodo torej v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil močno navzoč duh preporoda ljudske glasbe. Vzklila je ideja po združevanju poustvarjalnih in raziskovalnih moči in leta 1996 je bilo ustanovljeno Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. V letih med 1999 in 2016 je društvo izdalo tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena in geografska raznovrstnost. Prav različnost je motiv, ki jedra posameznih zgoščenk združuje v čvrsto enovitost vsake enote in tudi celotne zbirke. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Pesemsko voščilo je bilo še nedaleč nazaj nekaj povsem običajnega. Razveselilo je tudi tiste najčemernejše ljudi. Glasbe je v teh dneh na pretek, toda ne vsakršne. Glasbena kultura namreč v sebi skriva daljnosežno dediščino, ki se nemara najlepše razkrije prav v ljudski glasbi. Koledniške pesmi, ki so jih peli kot novoletno voščilo, so se skoraj povsem odmaknile od svoje prvotne vloge, pa vendar se še najdejo posamezniki in skupine, ki jih obudijo, jih zapojejo ali celo voščijo z njimi. Zanimivo pa je, da o kolednicah še vedno govorimo tako rekoč po vsej Evropi in prav vsi narodi jih imajo. Vemo, da izvirajo iz antike, zibelke naše evropske kulture. V okviru Evroradia je potekalo zbiranje božično-novoletnih pesmi oziroma kolednic. Novoletne glasbene razglednice različnih narodnosti se bodo razgrnile v zadnji oddaji starega leta Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Umetnost osmišlja nesmiselni svet … Na večer, ki ga sicer doživljamo vsak po svoje, skupna vsem pa je želja po notranji in zunanji toplini in svetlobi, bomo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predvajali posnetek koncerta Rajske strune. Koncert je organizirala urednica za zborovsko glasbo na programu Ars Brigita Rovšek za slovenski prispevek k Evroradijskemu božičnemu dnevu, ki je na programu Ars potekal ves dan v nedeljo, 15. decembra. Koncert Rajske strune je bil v Plečnikovi cerkvi v Šiški v Ljubljani. Nastopila sta Komorni zbor Dekor z dirigentko Petro Grassi in organistka Polona Gantar. Spored so sestavljale slovenske sakralne božične skladbe za zbor in za orgle z močno občutenim duhom romantizma. Koncert je napovedal Renato Horvat.
Ljudska glasbena skupina Kranjski frumani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že skoraj četrt stoletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi, kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas), pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom in prinaša praznično razpoloženje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, mogoče pa ga je doživeti.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Ta naš sviet, ta čudežni sviet … poje Jani Kutin z Bakalino Veliko ob Prvem krajcu. In prav tako čudežna ali bolje čarobna se zdi celovita glasbena zgodba Prvi krajec Bakaline Velike. Bakalina Velika so: Jani Kutin, ki je tudi avtor besedil in Renata Lapanja, Marjan Stanić, Matej Magajne, Andrea Pandolfo, Dejan Lapanja, Samo Kutin, gosta Bogdana Herman in dr. Tomi Trilar, pa še mojster zvoka Dejan Lapanja, fotograf Janez Pelko in oblikovalec Simon Pavlič. Posnetki so nastajali vse leto od januarja 2018 do januarja 2019 v mlekarnici v Čadrgu, na kmetiji Janija Kutina oz. na ekološki kmetiji pri Križarju. Bakalina Velika je prijetna, navdihujoča glasbena in širše umetniška druščina, ki se ne pusti ujeti v današnjo vsesplošno praznino duha, temveč ohranja odmaknjenost in zazrtost v čudežni svet narave ob smaragdni Soči, v srebrnini Alp in čarovniji tamkajšnjih gozdov. Pesmi so – kot pravi Jani – prihajale najprej v Čadrg, nato pa dalje do izjemno povednih, slikovitih, barvitih in dramatičnih glasbenih izpovedi, ki odprto sprejemajo vse, kar jim dobrega prinaša svet džeza in danes aktualne improvizacije, hkrati pa ostajajo močno zasidrane v dur-molovski harmonski tradiciji ter zveste evropskemu melodijskemu mišljenju. Narečje jih spaja s slovensko zemljo.
Neveljaven email naslov