Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
357 epizod
357 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Tretji zvočni album Trésti, ki je izšel ob sicer lanski 30-letnici skupine Marko banda, niza 12 raznovrstnih pesmi, ki poslušalca nikakor ne bodo pustile ravnodušnega. Ob snemanju so se zasedbi pridružili tudi nekdanja člana Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi ter Tjaša Šimonka Kavaš, vokal. Mag. Simona Moličnik, muzikologinja in urednica glasbenega uredništva na Prvem programu Radia Slovenija, je v spremni besedi zapisala: Tri desetletja vežejo člane te glasbene zasedbe, v kateri ni individuuma, je le skupni imperativ: ''Špilaj! Špilaj muziko!'' Marko banda ostaja zvesta dediščini svojega okolja in v vsem svojem glasbenem razponu igra z nabojem, ki pričara navidezno preprost, notranje pa tako zelo zapleten in bogat svet prekmurskega človeka. Glasba tega albuma kaže skupno rast skupine, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati, na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU […]. Povezava do albuma: https://markobanda.ga/ Album lahko kupite tudi v spletni trgovini založbe Celinka.
Festival so prvič organizirali leta 2008. Od prvih korakov, odrov, idej, nastopajočih in do danes se bomo sprehodili skupaj s tistim, ki je, pod narekovaji, kriv za vse to. Janez Dovč, vsestranski glasbenik, je tudi umetniški vodja festivala, ki vsako leto poskuša odpreti vrata sveži, še ne uveljavljeni slovenski glasbi. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, občutkih ob pripravah in pogledu na razvoj ljudske glasbe v zadnjem desetletju. Poslušali bomo poustvarjalce, ki smo jih v zadnjih letih lahko srečali na festivalskih odrih: Edna, Zdovčeve dečve, Janez Dovč & Sounds of Slovenia, Ljoba Jenče in Nina Volk, Brina, Katice, Vruja, Ragbag Diatonic Strings Duo, Aleš Hadalin, Ethnotrip, Volk Folk.
Pred stoletjem, torej v dvajsetih letih 19. stoletja, se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. Matt Hoyer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja pomembno, slavno ime med Slovenci v Združenih državah, med izseljenci drugih narodnosti in med Američani. To je bil torej godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim. V Združenih državah je skupaj s polbratoma ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro navdušila občinstvo in postala splošno priljubljena. Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila z mnogimi drugimi glasbenimi kulturami, to pa je plod začetka delovanja glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov. Ohranjene gramofonske plošče, ki jih je Matt Hoyer posnel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so danes pomembna ostalina, ki priča o moči slovenske glasbe zunaj etnične meje na eni strani in o začetkih glasbene industrije ter o priljubljenosti slovenskega godčevskega muziciranja na drugi. Pred petimi leti sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa, sta podrobneje predstavila tudi poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ob prelomu desetletja naprej se bomo v oddaji zazrli stoletje nazaj, v čas, ko je živa glasba začela vstopati v prostor izdajanja gramofonskih plošč in komercializacije.
Nek podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Njej je posvečenih okrog 450 cerkva. Med njimi je tudi Ptujska Gora, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva. Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj-Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci, kjer smo obiskali gospoda Vilibalda Čuka. Preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu. Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmi, ki opevajo Marijo, božjo mati. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša preko 20 ljudskih pesmi o Mariji. Mesec maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo. Godejo in pojejo nam pevke AFS France Marolt, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in Precetincev pri Mali nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.
Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna stran, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo o tej temi izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetile so se jim Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tokratni oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazarjeva, Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.
''So bila pa mesta določena, kjer smo se zvečer zbirali: Pod Selovo lipo, pred gasilskim domom in na Tišlerjevem ovinku, kjer se gre v Kozji rep. To so bili stalni placi. En dan smo se zbrali na tem, drugič na drugem placu.'' Tako se fantovskega petja na vasi spominja Ivan Kralj iz Zagorice pri Dobrepolju, duša Zagoriških fantov, ki so leta 2019 obeležili 70-letnico delovanja. Mogoče so toplejši meseci, cvetoča pomlad in duhteča narava iz hiš izvabili te fantovske glasove, ki jim namenjamo prostor v tej oddaji. Marko banda iz Prekmurja, ki je lani slavila svojo 30-letnico, izdaja nov album. Več o njem pove violinist Miha Kavaš. V šopek vigrednega glasbenega izbora bodo svoje pesmi stkali Vaberški fantje, Fantje s Preske, Zagoriški fantje, brat in sestra Ivan Kralj in Ančka Lazarjeva, o bližajočem se Jurjevem bodo peli skupina Tolovaj Mataj in Bogdana Herman, za konec pa še zvoki Prekmurja z Marko bando.
Prostor zapolni sozvočje. Ostane tišina kot del glasbe, kot kontemplacija: o preprosti, pa tako neposredni vsebini, o izrazu podajanja, o zvočni barvi. Nagovorila jih je bogata ostalina glasbenega izročila zbiratelja in vsestranskega umetnika češkega rodu Ludvika Kube (1863-1956). Oživljajo predvsem pesmi iz njegovih zbirk, kajti v današnjem repertoarju ljudskih pevcev jih ni več. To so Rožančevi fantjiči, ljudski glasbeni trio s svojim lastnim izrazom, ki nas brez nostalgije in romantičnih utvar popelje v duh časa stoletje nazaj. Vsaka pesem je podana z razlogom, z njej pripadajočo zgodbo in s prostorom za razmislek. S preprosto, a pomenljivo glasbeno vsebino zapolnijo praznino časa in doživetje se vtisne. Rožančevi fantjiči so samostojni del Folklorne skupine Tine Rožanc, Železničarskega kulturno umetniškega društva. Podrobneje se bodo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je bila posneta leta 2017.
Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar, kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar. Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar. Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v nsš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko. Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - izpostavili smo Kapelski pasijon , ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po neumornem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.
Ženska vokalna zasedba Drumlce je leta 2019 pripravila tematski koncert z izbranimi ljudskimi pesmimi, ki sodijo v čas posta. Največkrat gre za legendne pesmi, torej pripovedne pesmi s snovjo iz svetopisemskih zgodb in apokrifov. Drumlce so ženska vokalna zasedba, ki se posveča terenskemu iskanju in izvajanju ljudskih pesmi. Predvsem jih zanima starejši in redko izvajani repertoar. Skupino sestavlja devet žena, večina jih prihaja z Viča v Ljubljani. Ime so si nadele po izumrlem kovinskem brenkalu podkvaste oblike s prožnim jeklenim jezičkom v sredini: drumlici. Priljubljeno je bilo v začetku 19. stoletja med vasovalci. Danes ni več v rabi. Zapeli bodo tudi Fantje z Viča. Oboji so člani Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Ljubljana-Vič.
Leto je že minilo, odkar naši kulturni domovi in drugi društveni prostori samevajo. Epidemija je zavrla delovanje folklornih društev, ki so v Sloveniji po večini nosilci ljudske kulture, saj v svojih vrstah združujejo plesne, godčevske in pevske skupine. Ta skrbijo, da se naša dediščina oživljena pretaka in prenaša naprej. Prejšnje leto je presenetilo vse – nekatere je zmotilo med načrtovanjem koncerta ob veliki obletnici, druge ob snemanju zgoščenk, spet tretje ob organizaciji novih dogodkov. Sprva so obmirovali, potem pa hitro ugotovili, da se da marsikaj storiti tudi tako, na daljavo. Vse dogajanje so budno spremljali in spodbujali tudi na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Govorili smo z nekdanjo in zdajšnjo producentko Anjo Cizel in Tjašo Ferenc Trampuš. Tudi skupine smo povprašali o njihovem delu v karanteni in načrtih za letos. Pred mikrofon so stopili: Tadej Zadravec, predsednik Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Saša Krajnc, umetniški vodja Akademske folklorne skupine Študent Maribor, Anja Cizel, umetniški vodja Folklorne skupine Tineta Rožanca, Primož Urbančič, umetniški vodja Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Tadej Fink, umetniški vodja Folklorne skupine Dragatuš in Mojca Mravinec, vodja mladinske tamburaške skupine KUD Otona Župančiča Vinica.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so bili aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebno močno je zapihal v krajih ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije. Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletali z italijanskimi, laškimi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev. To včasih ni bilo ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – tako italijanska kot slovenska – je seveda vlekla k sebi, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem. Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrli različni zanimivi odtenki življenja v tedanji situaciji. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo bodo predali: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz osemdesetih let Istranova.
Projekt Sounds of Slovenia je pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča zaživel leta 2007 v okviru glasbene zadruge Celinka. Glasbeniki so osvetlili svojo lastno pot med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Zapisali so, da ''na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora; ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost; ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje. Letos so izdali svoj drugi album. Projektu, v katerem želijo poudarjati kulturno raznovrstnost kot tisto ključno za svetovno ravnovesje, so dali naslov Sozvočja. Stopili so namreč na zanimivo področje, na katerem se spajajo avtorska glasba, ljudske pesmi in slovenska poezija. Slišimo odlomke pesmi Karla Destovnika - Kajuha, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna - Aleksandrova, Edvarda Kocbeka, Simona Jenka, Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Mileta Klopčiča in Kristine Šuler. Na albumu sodelujejo Gregor Volk – kitara, vokal in violina, Goran Krmac – tuba, bariton in bas kitara, Petra Vidmar – marimba in tolkala, Metod Banko – vokal, Boštjan Gombač – klarinet, piščali, zvočila in vokal, Klemen Kotar – saksofoni in flavta, Kristijan Kranjčan – bobni, Marino Kranjac – dude, sopele, mandolina in vokal, Robert Pikl – kitara in ukulele, pevska skupina Maroltovke in Janez Dovč – harmonika, elektronika in vokal.
Z velikim veseljem vstopamo v oddajo, saj vam lahko po dolgem času ponovno predstavimo novo glasbo. Preteklo leto nam je bilo v marsikaterih pogledih nenaklonjeno – tudi tako, da nas je oropalo številnih glasbenih izdaj, koncertov in ne nazadnje druženja, ki tako prijetno spontano ponudi priložnost za petje, muziciranje. Naša glasbena obzorja bodo krenila v smer proti severu. V svoji sredi pozdravljamo tri študente graške glasbene akademije, ki jih je združila ljubezen do ljudske glasbe, predvsem iz skandinavskih in baltskih dežel. Trio Lumi – kar v ugrofinskem jeziku pomeni sneg – sestavljajo Urban Megušar (SI), Oskar Longyka (SI) in Saimi Kortelainen (EE). V oddaji slišimo velik del novega glasbenega albuma in skladbe, kot so My first polska without her, Swedish polskas, Anna's waltz, Polka from Pielisjärvi, Guten i vang ...
Na pustni torek se podajamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini imenujejo pust. Zvočne zapise fašenskega doživetja smo ujeli na otvoritveni povorki lanskega 60. kurentovanja na Ptuju, kjer nam bodo pričevanja tistih, ki ta čas živijo, pomagala razumeti odgovor na vprašanje: ”Zakaj se maskirati?” O šegah, zgodovini in tradiciji razmišljata etnologa: dr. Aleš Gačnik in Matjaž Mlinarič. Predstavljata tradicionalne etnografske maske in pojasnjujeta, zakaj kurent ni unikatna maska v širšem evropskem prostoru. Viže širšega štajerskega prostora pa godejo: Kurja koža, tamburaši iz Cirkulan, godci ljudskih viž Loka Rošnja iz Starš ter Jararaja. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.
V Idriji najdemo najstarejšo pihalno godbo v Sloveniji. Letos bodo praznovali 356-letnico obstoja, kar jo uvršča ne samo med najstarejše godbe v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in v svetu. Ja, ta slovenska zemlja ni kar tako! Prvič jih omenja poglavje v Slavi vojvodine Kranjske, kjer Valvasor opisuje slavje v Idriji ob počastitvi zmage habsburških čet nad Turki pri Budimu. Valvasor v odlomku kar trikrat omeni muzikante, ki so najprej sodelovali v procesiji in nato še igrali na zabavi na cesarskem travniku. Biti član idrijske godbe je v družbi vedno štelo kot posebna čast, vrednota. V zborniku ob 350-letnici beremo zapis nekdanjega člana, dr. Jožeta Felca, ki pravi tako: Moja mama, preprosta kmečka oziroma knapovska ženska, je bila mnogo bolj vesela in ponosna tisti dan, ko sem kot dijak odšel pomerit uniformo za idrijsko godbeniško uniformo, kot kakšnih deset let pozneje, ko sem prišel iz Ljubljane in prinesel diplomo Medicinske fakultete. Svoja doživetja in spomine iz življenja godbe so nam zaupali Marijan Kogej, Milanka Trušnovec, Andrej Lazar, Nace Kogej, Boris Peternelj, o bogati, zanimivi zgodovini, ki gre z roko v roki z idrijskim rudnikom živega srebra, pa nam je povedal umetniški vodja in muzikolog, Domen Prezelj.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Naj glasba prežene mrakobnost in nejevoljo, ki v zimskih mesecih tako radi naseljujeta naše misli in duha! Odenimo se z dobro voljo, obraz pa polepšajmo z nasmehom. Da, včasih ne gre kar tako, samo od sebe. Včasih pri tem potrebujemo pomoč, po našem mnenju je glasba odličen recept. Sprehodimo se od prekmurskih ravnic, kjer Marko banda poje in igra najnovejšo z naslovom Krvava rouža. Posvetimo se petju na tretko, ki je še posebno zanimivo v Halozah, saj so ga raziskovalci tam razmeroma pozno odkrili. Slišimo posnetek iz leta 1973, ko je pet Haložank prišlo v ljubljanski studio 14 in v treh urah na magnetofonski trak posnelo deset haloških pesmi. Na tretko zapojejo tudi pevke Akademske folklorne skupine France Marolt in ljudski pevci iz Luč ob Savinji. Glasba nam dopušča marsikaj, tudi prehod čez meje, zato gremo čez planke, vse od Tirolske do Pariza. Nazadnje še dajmo prostor zadnjim zimskim kolednikom, ki pojejo svečnico (2. februarja). Mi smo jih ujeli na Ptujskem polju, v vasi Stojnci, občina Markovci, in v Mali vasi, občina Gorišnica. Svoje pesmi in misli z nami delijo Alenka Domanjko Rožanc, Eva Kostanjevec, Lucija Janžekovič in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič. Zadnjo januarsko oddajo sklenejo Katice.
V naši sredi pozdravimo prav posebne sogovornike. Po navadi se na teren odpravljamo k pevcem, pevkam, godcem. Tokrat smo jo ubrali k tistim, ki praviloma ostajajo v ozadju, pridno poslušajo, zapisujejo, berejo, pišejo, snemajo, razmišljajo, primerjajo, preobračajo, raziskujejo. Stopili smo skozi vrata velike, markantne stavbe na ljubljanskem Novem trgu številka 5. Tam v drugem nadstropju domuje najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, to je Glasbenonarodopisni inštitut. Pod imenom Folklorni inštitut je bil ustanovljen že 15. oktobra 1934, in sicer na pobudo odbora Glasbene matice. Njegov prvi in dolgoletni vodja je bil znameniti France Marolt. Svoje naloge so ob ustanovitvi opredelili kot izčrpno zbiranje, sistematično urejanje, raziskovanje, kritično vrednotenje ter urejeno izdajanje slovenske glasbene folklore. Inštitut danes vodi predstojnica doktorica Mojca Kovačič, pred mikrofon pa stopijo tudi preostali sodelavci inštituta, ki predstavijo svoje delo in sedanje raziskovalno področje. Podlaga za glasbeni izbor oddaje so zvočne publikacije v izdaji inštituta. Slišali bomo: Ljudske pevce iz Cirkulan, ljudskega pevca iz Porabja, Nežo Klun in može iz Ribniške doline, Sidonijo Gašpar iz Porabja, Istrijanske muzikante in Kantadore ter Sodevske tamburaše.
Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih. Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo. Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov