Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje je Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt Stop, ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. je tudi soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov, poleg poučevanja pa se posveča tudi kreativnim pedagoškim predstavam in delavnicam za otroke. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi, tako že vrsto let soustvarja programsko shemo in delo Slovenskega tolkalnega projekta. S tolkalno skupino Studio za tolkala je prejel Bettetovo priznanje, s skupino Stop pa Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Gost tokratne oddaje, v kateri ob torkih v živo na programu Ars gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, je Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP), ansambla za sodobno glasbo MD 7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. Je tudi soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov, poleg poučevanja pa se posveča tudi kreativnim pedagoškim predstavam in delavnicam za otroke. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi in tako že vrsto let soustvarja programsko shemo in delo Slovenskega tolkalnega projekta. S tolkalno skupino Studio za tolkala je prejel Betettovo priznanje, s skupino SToP pa Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
231 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Gost oddaje je Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt Stop, ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. je tudi soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov, poleg poučevanja pa se posveča tudi kreativnim pedagoškim predstavam in delavnicam za otroke. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi, tako že vrsto let soustvarja programsko shemo in delo Slovenskega tolkalnega projekta. S tolkalno skupino Studio za tolkala je prejel Bettetovo priznanje, s skupino Stop pa Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Gost tokratne oddaje, v kateri ob torkih v živo na programu Ars gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, je Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP), ansambla za sodobno glasbo MD 7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. Je tudi soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov, poleg poučevanja pa se posveča tudi kreativnim pedagoškim predstavam in delavnicam za otroke. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi in tako že vrsto let soustvarja programsko shemo in delo Slovenskega tolkalnega projekta. S tolkalno skupino Studio za tolkala je prejel Betettovo priznanje, s skupino SToP pa Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Gostja v oddaji je pianistka in skladateljica Kaja Draksler, ki že dobro desetletje živi in ustvarja na Nizozemskem. Na Glasbenem konservatoriju v Groningenu je študirala jazz klavir, na Glasbenem konservatoriju v Amsterdamu pa klasično kompozicijo. Magistrirala je na temo strukture v improvizaciji na primeru skladb ameriškega pianista Cecila Taylorja, za to je dobila tudi nagrado EPTA. Kot skladateljica estetiko klasične glasbe združuje z estetiko improvizirane glasbe. Igra kot solo glasbenica in v različnih zasedbah, v triu Punkt.Vrt.Plastik, v kvartetu Hearth in v Oktetu Kaje Draksler, za katerega piše novo glasbo, med drugim na poezijo Roberta Frosta. (Avtor fotografije: Aleš Černivec)
V oddaji predstavljamo celoten pogovor z letošnjim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo, baletnim plesalcem Janezom Mejačem. Na odru ljubljanske Opere je plesal dobra tri desetletja, ustvaril je več kot 80 vlog in sodeloval s številnimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. Izbor baletne glasbe v oddaji (Čajkovski: Labodje jezero, Prokofjev: Pepelka, Adam: Giselle, Prokofjev: Romeo in Julija, Čajkovski: Trnuljčica, Puccini: arija Kalafa Nessun dorma iz opere Turandot).
24. januarja 2018 je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Osrednjo nagrado, zlato plaketo za življenjsko delo, je tokrat prejel zborovski dirigent Stojan Kuret, ki, kot so zapisali v utemeljitvi, »ni le eden najuspešnejših slovenskih dirigentov, je tudi glasbeni pedagog in neutrudni organizator, ki s svojo globoko umetniško strastjo, pronicljivo ustvarjalnostjo in izjemnim čutom za prefinjenost navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini.« Ob tej priložnosti smo maestra Stojana Kureta povabili v oddajo Slovenski solisti.
V četrtek, 25. januarja 2018, bo v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana premiera opere Don Giovanni Wolfganga Amadeusa Mozarta. Naslovno vlogo bo pel baritonist Jože Vidic, prvak ljubljanske Opere, ki v letošnjem letu praznuje 25 let od svoje prve solistične vloge v Operi, njen stalni član pa je že 18 let. V tem času je poustvaril številne nosilne baritonske vloge, leta 2013 je za svoje delo prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Doma in v tujini se je uveljavil tudi kot koncertni pevec, še posebej se rad posveča izvajanju samospevov. Od leta 1996 je član, od leta 2008 pa tudi umetniški vodja Slovenskega okteta.
Pianist Klemen Golner je študij klavirja končal na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa se je izpopolnjeval na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. Že kot študent je sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. V oddaji med drugim spregovori o vlogi pianista v orkestru, o svojih glasbenih začetkih in o svojem dojemanju glasbe.
Gostja oddaje je Zvezdana Novaković, pevka, harfistka, skladateljica in performerka. Diplomirala je iz glasbene pedagogike v Mariboru in iz jazz petja v Gradcu, magistrirala pa iz ljudskega petja balkanskih in slovanskih kultur na Univerzi v Plovdivu. Kompozicijo in nordijsko petje študira še na Švedskem. V Cankarjevem domu v okviru abonmaja Glasbe sveta 21.12.2017 predstavlja projekt Slovena Voices in istoimensko zgoščenko.
Pred božičnima koncertoma, ki ju 18. in 19. decembra 2017 v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Simfonični orkester Gimnazije Kranj, smo v oddajo povabili umetniškega vodjo in dirigenta orkestra Nejca Bečana. Orkester Gimnazije Kranj vodi od leta 2002, leta 2014 je postal tudi dirigent Orkestra Slovenske policije. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, pri dirigentu Marku Stringerju se je izpopolnjeval tudi na Dunaju. V njegovem opusu je orkestrska, komorna, vokalna, pa tudi scenska in filmska glasba. V oddaji poleg dveh skladb v izvedbi Orkestra Gimnazije Kranj predstavljamo še Bečanova dela: Koncert za saksofon in orkester, Zlatoustovo pesem za flavto in klavir, Temper, temper za trobilni ansambel, Clownology za godalni sekstet in odlomek iz filma Vampir na Gorjancih.
Aco Aleksander Bišćević je na ljubljanski Akademiji diplomiral iz glasbene pedagogike, na Mozarteumu v Salzburgu, kjer študira še čembalo, pa je diplomiral iz petja pri profesorici Elisabeth Wilke, magisterij je končal pri profesorici Bredi Zakotnik. Vse bolj se uveljavlja na mednarodnih opernih odrih, v Gledališču princa regenta v Münchnu je pel vlogo Acisa v Händlovi operi Acis in Galateja, v Komični operi v Berlinu vlogo Merkurja v Rameaujevem Kastorju in Poluksu, v Innsbrucku naslovno vlogo v Gluckovi operi Orfej in Evridika, z manjšo vlogo v Zimmermanovih Vojakih je debitiral tudi v milanski Scali. Sodeluje tudi z ljubljansko Opero (Pluton v Offenbachovem Orfeju v peklu, princ Ramiro v Rossinijevi Pepelki). Redno nastopa kot solist in v različnih komornih zasedbah, kot oratorijski pevec, v oddaji pa ga spoznamo tudi kot pianista in dirigenta. (Foto: Andrej Grilc)
V oddaji gostimo umetnika, ki je svojo profesionalno glasbeno pot začel kot violinist, vseskozi pa je igral tudi vrsto drugih inštrumentov. Več kot 40 let je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, od leta 1988 pa je najprej redno nastopal z mandolino, potem pa še z ustno harmoniko, ki ji je utrl pot na koncertne odre. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, ki je dosegel lepe uspehe na več mednarodnih festivalih ustnih harmonik po svetu. Je aktiven skladatelj, član Društva slovenskih skladateljev, in piše orkestrsko, zborovsko, komorno in solistično glasbo ter seveda številne priredbe za ansambel ustnih harmonik.
V tokratni oddaji gostimo jazzovskega trobentača in skladatelja Igorja Matkovića, ki je 25. oktobra 2017 nastopil v Kinu Šiška v Ljubljani kot glavni solist skupaj z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Milkom Lazarjem. Jazzovsko trobento je študiral na Univerzi v Gradcu, kjer je tudi magistriral pri prof. Edvardu Holtanerju. Znanje si je pridobival tudi na delavnicah pri znanih trobentačih po Evropi in v New Yorku, izkušnje pa na številnih fesitvalih doma in v tujini. Doslej je izdal tri plošče, Motion in two dimensions (2010), Sonic motion (2012) in State of KU (2016). Je tudi profesor jazzovske trobente na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.
V oddaji Slovenski solisti tokrat predstavljamo evfonista Luko Einfalta. Kot solist je nastopal z Orkestrom slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale – Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. Sedem let je bil zaposlen v Orkestru slovenske policije, kot zunanji sodelavec je sodeloval s priznanimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije in orkester Beograjske filharmonije, v zadnjih letih pa se posveča predvsem pedagoškemu delu v Glasbeni šoli Domžale. Vodi Godbo Lukovica in nastopa na priznanih domačih koncertnih ciklusih, kot sta Jesenske serenade in Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev. Je velik promotor svojega glasbila in na njegovo pobudo je v zadnjih letih nastalo lepo število del slovenskih skladateljev. Oddajo, ki jo je pripravil in uredil Mihael Kozjek, bodo prepletali glasbeni odlomki z zgoščenke Slovenska glasba za evfonij, ki jo je Luka Einfalt posnel in izdal leta 2015 v okviru zbirke Ars Slovenica pri Društvu slovenskih skladateljev.
V oddaji bomo tokrat gostili klarinetista Jožeta Kotarja, ki je dvanajst let deloval kot solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, trenutno pa je redni profesor klarineta na ljubljanski Akademiji za glasbo in solo klarinetist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Kot solist, komorni glasbenik in član različnih komornih sestavov nastopa doma in v tujini, vodi seminarje za klarinet in komorno igro ter sodeluje v žirijah mednarodnih tekmovanj. Posnel je vrsto zgoščenk, je član, soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov in Slovenskega seksteta klarinetov ter član Pihalnega kvinteta Ariart, Pihalnega tria Slovenske filharmonije in Ansambla za sodobno glasbo MD7, poleg tega pa od leta 2007 deluje tudi kot dirigent in umetniški vodja Delavske godbe Trbovlje. V oddaji prisluhnite skladbam: Igor Dekleva: Solo por la nuit Pavel Mihelčič: Črni vran nad barjem za sekstet klarinetov in nekaj predmetov Jean Francaix: Dvojni koncert za flavto, klarinet in orkester, odlomek Carl Maria von Weber: Kvintet za godalni kvartet in klarinet, odlomek Vitja Avsec: Koncertantni utrip Gerald Finzi: Koncert za klarinet in orkester v c-molu, op.31, odlomek
Oddajo tokrat posvečamo koloraturni sopranistki Theresi Plut. Glasbenica je sicer rojena v Kanadi, njena starša pa sta Slovenca in tu tudi živi in ustvarja. Sprva se je glasbeno izobraževala v Kanadi, diplomirala je na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Torontu, kasneje pa še v Evropi, na Visoki šoli za glasbo v Zürichu ter na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu. Nastopa kot pevka sakralne glasbe, samospevov, muzikala, pa tudi kot operna in koncertna pevka. V svoji dosedanji karieri je že nastopala s precej orkestri, kot so Simfonični orkester Vancouvra, Düsseldorfski simfoniki, Siamska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, z Jenskimi filharmoniki, z Nemško opero na Renu, Stuttgartsko opero ter z Opero iz Bangkoka na Tajskem. Trenutno pa v Sloveniji deluje predvsem kot koncertna pevka in pedagoginja saj poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Tokrat bomo v oddaji gostili flavtista Mateja Zupana. Trenutno deluje kot redni profesor za flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer pa je bil v letih 1996–2008 tudi solo flavtist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, deloval je kot predsednik Glasbene mladine Slovenije, aktiven je kot komorni glasbenik, kot solist in član različnih komornih sestavov pa je nastopal v Evropi, Aziji in obeh Amerikah. Snemal je za RTV Slovenija, RAI in ORF ter posnel več kot 10 samostojnih zgoščenk, sodeluje pa še na nekaterih. Dodiplomski in podiplomski študij je končal na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Fedje Rupla, potem pa se je izpopolnjeval še v Firencah pri Mariu Ancillottiu ter na mojstrskih tečajih, ki so jih vodili Trevor Wye, Michael Debost, Peter-Lukas Graf in James Galway.
Tokrat v oddaji gostimo violinista Janeza Podleska. Koncertnega mojstra Orkestra Slovenske filharmonije, profesorja na Akademiji za glasbo in aktivnega komornega glasbenika. Poleg pogovora z njim, boste lahko prisluhnili še delom Mozarta, Kreka, Stravinskega, Goloba in Nine Šenk, seveda v njegovi interpretaciji.
V oddaji Slovenski solisti bo danes zvenel saksofon, saj bomo v njej gostili Miho Rogino – prvega slovenskega saksofonista, ki je opravil sprejemni izpit na Nacionalnem pariškem konservatoriju, kjer je študiral v razredu Clauda Delangla. Danes je zaposlen kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, hkrati pa tudi veliko potuje in zadnje čase nastopa predvsem na Japonskem kot član dua Kalypso (s svojo ženo pianistko Sae Lee). Poleg tega je že koncertiral tudi na velikih mednarodnih koncertnih odrih širom Evrope, Azije, Amerike in Afrike, kot solist je nastopil s številnimi orkestri, za svoje glasbeno ustvarjanje pa je prejel tudi mnoge nagrade - kar desetih jih je prejel na pomembnih mednarodnih tekmovanjih v Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji ter celo na Tajskem. Poleg pogovora z glasbenikom, boste v oddaji lahko prisluhnili tudi delom Laube, Mantovanija, Yoshimatsuja in Hačaturjana, seveda v njegovi interpretaciji.
Tokrat v oddajo gostimo prvega flavtista Orkestra Slovenske filharmonije Mateja Grahka. Študiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Fedje Rupla, nato pa se je izpopolnjeval na salzburškem Mozarteumu pod vodstvom Irene Grafenauer. Član slovenskih filharmonikov je že 20 let in pravi, da ga to delo še vedno veseli, sicer pa pogosto nastopa tudi kot član različnih komornih zasedb (pihalni kvintet ArtVento, Pihalni trio Slovenske filharmonije in drugi) ali pa kot solist, recimo tudi z Big bandom RTV Slovenija, s katerim je posnel CD Night birds. Poleg tega je v njegovi diskografiji še devet CD-jev, v tokratni oddaji pa boste poleg nekaterih posnetkov s CD-jev lahko slišali tudi odlomke s koncertnih nastopov.
V oddaji tokrat gostimo oboista Mateja Šarca. Na svojo glasbeno pot je stopil kot harmonikar, potem pa jo je pri 11-ih zamenjal za oboo. Sam priznava, da na začetku ni vadil ravno vzorno, toda sčasoma je oboa postala njegova zvesta prijateljica. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral v razredu Boža Rogelje, ter obenem igral prvo oboo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, toda že sredi drugega letnika, je opravil sprejemne izpite na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu. Tam je študiral pri slovitem oboistu Heinzu Holligerju, pa tudi veliko nastopal. Bil je oboist Mlade nemške filharmonije in po končanem študiju tudi solo-oboist ter angleški hornist Freiburških filharmonikov. Od leta 1995 je solo-oboist v Orkestru Slovenske filharmonije in sam pravi, da mu delo v orkestru še vedno predstavlja določene izzive, čeprav se odlično počuti tudi v vlogi komornega glasbenika ali solista. Poleg pogovoru s solistom, lahko v oddaji prisluhnete tudi nekaterim skladbam v njegovi izvedbi: Matej Bonin: Monolog za oboo (oboa – Matej Šarc) György Ligeti: 10 skladb za pihalni kvintet (Pihalni kvintet Slowind) Heinz Hollinger: Mobile za oboo in harfo (oboa – Matej Šarc, harfa – Ursula Aščič) Johann Sebastian Bach: Koncert v c-molu za oboo, violino, godalna in B.C. (oboa – Matej Šarc, violina – Janez Podlesek, Orkester Slovenske filharmonije)
V oddaji Slovenski solisti tokrat predstavljamo Antona Grčarja, dolgoletnega solo trobentarja Orkestra Slovenske filharmonije, profesorja trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ustanovnega člana Slovenskega kvinteta trobil. Na svoji umetniški poti je segel po najrazličnejši umetniški glasbi in za umetniške dosežke prejel dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Ob bogatem poustvarjalnem udejstvovanju je bil Anton Grčar tudi izvrsten pedagog in je slovensko šolo trobente dvignil na tujini primerljivo raven. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za glasbo in bil mentor sˇtevilnim diplomantom in podiplomantom, ki danes tvorijo jedro slovenskih profesionalnih orkestrov. Najboljši izmed njih so postali mednarodno uveljavljeni umetniki in profesorji na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tujih visokih glasbenih sˇolah, kjer nadaljujejo uspešno delo in poslanstvo svojega mentorja.
Tokrat v oddaji gostimo našo mednarodno uspešno glasbenico, pri kateri glasbeni kritiki občudujejo predvsem njeno muzikalnost, dovršenost in izpiljenost tehnike, široki barvni spekter in izrazito artikulacijo v harfni izgovorjavi. Mojca Zlobko Vajgl je v svoji bogati karieri kot solistka nastopala z mnogimi uglednimi orkestri, deluje pa tudi kot komorna glasbenica in je tako že sodelovala z več pomembnimi umetniki. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer zdaj deluje kot izredna profesorica harfe, podiplomski študij pa je zaključila na visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.
Neveljaven email naslov