Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja oddaje je organistka in glasbena pedagoginja Polona Gantar. Z orglami se je prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Orgle je študirala še na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2003 končala magistrski študij orgel. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in sopranistko Thereso Plut. Sodeluje tudi s priznanimi pevskimi zbori, je dejavna pedagoginja in avtorica radijskih oddaj.
Gostja oddaje je organistka in glasbena pedagoginja Polona Gantar. Z orglami se je prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani, na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Istočasno je študirala orgle na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, leta 2003 pa je zaključila magistrski študij orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in sopranistko Thereso Plut. Sodeluje tudi s priznanimi pevskimi zbori, je dejavna pedagoginja in avtorica radijskih oddaj.
231 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Gostja oddaje je organistka in glasbena pedagoginja Polona Gantar. Z orglami se je prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Orgle je študirala še na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2003 končala magistrski študij orgel. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in sopranistko Thereso Plut. Sodeluje tudi s priznanimi pevskimi zbori, je dejavna pedagoginja in avtorica radijskih oddaj.
Gostja oddaje je organistka in glasbena pedagoginja Polona Gantar. Z orglami se je prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani, na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Istočasno je študirala orgle na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, leta 2003 pa je zaključila magistrski študij orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in sopranistko Thereso Plut. Sodeluje tudi s priznanimi pevskimi zbori, je dejavna pedagoginja in avtorica radijskih oddaj.
Franc Kosem deluje kot solo trobentač Orkestra Slovenske filharmonije ter profesor trobente in komorne igre na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Poleg tega je član Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije ter vodja Društva za trobilno komorno glasbo SiBRASS. Doslej je krstno izvedel prek trideset del slovenskih skladateljev, veiko pa jih je tudi posnel. Koncertiral je že s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestrom mariborske operne hiše, Zagrebškimi solisti in Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je tudi posnel zgoščenko Koncertov za trobento in orkester Leopolda Mozarta, Johanna Nepomuka Hummla ter Franza Josepha Haydn. Za izvedbo zadnjega je leta 2012 prejel nagrado Prešernovega sklada. V oddaji v njegovi izvedbi prisluhnite delom Honeggerja, Bavdka, Sutermeistra, Takemitsuja, Haydna in Nine Šenk.
Oddajo tokrat namenjamo Matjažu Drevenšku. Danes priznani saksofonist je na glasbeno pot stopil kot harmonikar, potem pa je za svojo poklicno pot izbral saksofon. Nanj se je najprej učil igrati v Mariboru, študiral pa je v Zagrebu. Deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je tudi prodekan za umetniško dejavnost, poleg tega tudi redno nastopa. Najraje z Zagrebškim kvartetom saksofonov, katerega član je vse od njegove ustanovitve, torej že več kot 30 let. Program: Dave Brubeck (prir. Igor Lunder): In Your Own Sweet Way Peter Šavli: Saksofonia, koncert za saksofonista in orkester, odlomek Skakafci: Do the Reggae, Not the war W. A. Mozart (prir. Saša Nestorović): Klavirski kvintet v Es-duru, Larghetto Milko Lazar: Koncert za kvartet saksofonov št. 2
V letošnjem letu okrogel jubilej praznuje slovenski klarinetist Igor Karlin, ki mu oddajo povečamo dva dni pred njegovim 80-tim rojstnim dnevom. Igor Karlin je slovenski klarinetist, glasbeni pedagog, avtor strokovnih besedil s področja glasbe ter prevajalec. Po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjeval v Parizu na École normale de musique, bil je član orkestra RTV Slovenija, prvi klarinetist – solist Slovenske filharmonije (1960-77), sodeloval je v Ansamblu Slavka Osterca (1962-82) in bil član Ljubljanskega pihalnega tria (1963-81). Kot izvajalec je pomemben za razvoj slovenske glasbe tudi zaradi številnih praizvedb del sodobnih slovenskih komponistov. Od l. 1965 je poučeval klarinet na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Objavil je vrsto učbenikov za klarinetiste ter poljudno delo Od opere de muzikala, 2005. Igor Karlin živi in dela v Ljubljani.
Ta teden bomo v oddaji gostili glasbenico, ki je kariero začela s klavirjem, potem pa se je po končani nižji glasbeni šoli klavirja odločila za študij tolkal pri Miru Tomšiču. Na Srednji glasbeni in baletni šoli in pozneje na Akademiji za glasbo je bil njen profesor Jernej Šurbek, študij pa je končala leta 2012 s posebno pohvalo summa cum laude. Deluje kot koncertna tolkalka, je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, poučuje pa tudi na ljubljanski glasbeni akademiji. Za njo so že številni nastopi, tudi solistični, za svoje ustvarjanje pa je prejela tudi tri študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Za oddajo je izbrala: Keiko Abe: Sanje o češnjevih cvetovih (marimba – Petra Vidmar) Eckhard Kopetzki: Shadows of wood (marimba – Petra Vidmar, saksofon – Larisa Marjanović) Erik Satie: Cafe music (marimba – Petra Vidmar, saksofon – Larisa Marjanović) Šostakovič: Simfonija št. 9 – odlomek (Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent – Anton Nanut) Keiko Abe: Prism rhapsody II (Pihalni orkester Akademije za glasbo, marimba – Petra Vidmar in Lovro Ašič, dirigentka – Helena Vidic) Marjan Peternel: Pod gladino (marimba – Petra Vidmar) George Crumb: Glasba za poletni večer (marimbi – Petra Vidmar in Urban Krč, klavirja – Marjan Peternel, Primož Urbanč)
Tokrat je gost oddaje Slovenski solisti makedonsko-slovenski fagotist Zoran Mitev. Po končani Srednji glasbeni šoli v Skopju je študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani (z odliko diplomiral leta 1987) ter na Visoki šoli za glasbo v Gradcu pri prof. Rudolfu Frodlu. V času študija je kot solist in član komornih skupin osvojil več nagrad na takratnih republiških in državnih tekmovanjih v Ljubljani, Prištini, Trbovljah in Skopju, prejel pa je tudi dve študentski Prešernovi nagradi (leta 1984 kot član pihalnega kvinteta, leta 1986 pa kot solist za izvedbo Koncerta za fagot in orkester, op. 75 v F-duru C. M. von Webra). Nastopa kot solist in član različnih komornih skupin. Bil je recimo član pihalnega tria in kvinteta Slowind, sicer pa priložnostno sodeluje s priznanimi slovenskimi glasbeniki kot so Hinko Haas, Jernej Brence, Jože Kotar, Matej Grahek. Med leti 1984 in 1992 je bil zaposlen kot solo-fagotist v ljubljanski Operi, od leta 1992 je prvi fagotist Slovenske filharmonije, poleg tega pa tudi poučuje na več glasbenih šolah, konservatorijih in na ljubljanski akademiji. Večkrat je že nastopil kot solist z različnimi orkestri, sicer pa pogosto izvaja tudi nova dela slovenskih skladateljev, ki jih ima (kot pravi sam), precej rad.
Oddajo bomo tokrat posvetili starosti slovenske violinske igre Igorju Ozimu. Violino je študiral najprej pri profesorju Leonu Pfeiferju v Ljubljani, potem pa s štipendijo Britanskega sveta pri Maxu Rostalu na Kraljevi glasbeni šoli v Londonu. Kot koncertni violinist svetovnega slovesa je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, poleg tega je desetletja deloval kot profesor na Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter na Visokih šolah za glasbo v Bernu, na Dunaju in v Salzburgu. Danes velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Njegovo igro odlikujejo kristalna intonacija, prefinjeno lokovanje, brezhibno oblikovanje tona in pretehtana interpretacija, ki je sad globokega poznavanja in temeljite analize glasbenih del. Poslušali bomo: Wolfgang Amadeus Mozart: odlomek Koncerta za violino in orkester v D-duru, K211 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za violino Ludwig van Beethoven: Sonata št. 9 v A-duru – Kreutzerjeva
Tokrat bomo gostili uspešnega slovenskega kitarista mlajše generacije Maka Grgića, ki je v želji poglobiti svoje znanje odpotoval čez lužo – v Los Angeles, kjer zdaj ustvarja in poučuje na dveh glasbenih univerzah. Kitaro sicer igra že od leta 1997, po študiju v Los Angelesu pa je postal prvi slovenski kitarist z doktorskim nazivom. Poleg tega je pred kratkim postal še umetniški vodja dveh večjih festivalov: M.A.R.S. LA (Music and Arts ReSound) v Los Angelesu in Zagrebški festival kitare. V oddaji bo kaj več povedal o svojem študiju ter o programih festivalov, dotaknili pa se bomo tudi njegovega CD-ja filmske glasbe Cinema verismo s katerega sta dve izmed skladb, ki jih je izbral za oddajo. Seveda Mak Grgić sodeluje pri izvedbi vseh skladb, izbral pa je naslednja dela: Albeniz: Asturias Crowell: Wind up Bird Del Monte: Dohab Davidovsky: Festino Rodrigo: Aranjueški koncert Morricone: Dober, grd, hudoben
V novi sezoni oddaje Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju pogovora z dolgoletnim hornistom Orkestra Slovenske filharmonije, Karlom Bradačem. Igranju na rog je bil zvest od mladih let pa do upokojitve, z njim je spoznaval svet in globine glasbe kot orkestrski glasbenik pa tudi kot solist z orkestri in v komornih zasedbah. O svoji bogati umetniški poti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V prvem delu oddaje predstavljamo pogovor z organistko in glasbeno pedagoginjo Polono Gantar. Umetnica redno nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim s sopranistko Thereso Plut in v zanimivi kombinaciji orglic in orgel, z orgličarjem Mirom Božičem. V drugem delu oddaje pa gostimo organista in čembalista Tomaža Sevška, ki se posveča izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s francoskim koncertnim harmonijem, je pa tudi dejaven član ansambla Musica cubicularis...
21. avgusta 2016 se v Izoli začenja 36. tradicionalni poletni godbeni tabor Zveze slovenskih godb, Musica creativa. Ob tej priložnosti v poletni reprizi oddaje Slovenski solisti vabimo k poslušanju pogovora z dirigentom Mitjo Dragoličem, ki je na preteklih taborih večkrat sodeloval kot dirigent orkestra Musica Creativa, sicer pa redno vodi Godbo Cerknica. O svojih bogatih dirigentskih izkušnjah je v eni od oddaj Slovenski solisti spregovoril tudi Marko Munih, ki je letos dopolnil 80 let, za svoje umetniško delovanje pa je bil večkrat nagrajen. Nazadnje je januarja prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo.
Tokratna repriza oddaje Slovenski solisti je v znamenju zborovskega petja. Baritonist Matevž Kink je že 15 let član in solist Zbora Slovenske filharmonije, v zadnjih letih pa deluje tudi kot zborovodja. V pogovoru spregovori o poslanstvu profesionalnega zbora in vlogi zborovskega solista…. V nadaljevanju pa zborovski dirigent Sebastjan Vrhovnik, tudi docent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pripoveduje o svojih zborovodskih izkušnjah in zadnjih odmevnih koncertih, ki jih je pripravil s Komornim zborom Dekor.
V poletni reprizi oddaje Slovenski solisti vabimo k poslušanju pogovora s sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt, solistko Opere SNG Maribor. Umetnica je decembra 2015 za umetniške dosežke na področju opere prejela nagrado Sama Smerkolja, ob tej priložnosti jo je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Marca smo v oddaji gostili tudi basbaritonista Marcosa Finka, dvakratnega Prešernovega nagrajenca. Umetnik, ki danes veliko nastopa v tujini, predvsem v baročnih operah, je v pogovoru med drugim spregovoril tudi o svojem pevskem sodelovanju s sestro Bernardo Fink in o svoji ljubezni do samospeva in opere.
Tokrat predstavljamo pogovor s kitaristom Žarkom Ignjatovićem, ki veliko nastopa kot solist in komorni glasbenik. Umetnik prihaja iz Pulja na Hrvaškem, že več kot trideset let pa živi v Ljubljani in sodi med naše najvidnejše poustvarjalce…. V drugem delu oddaje pa gostimo kitarista Žarka Živkovića, ki je bil rojen mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Po študiju jazza v Gradcu in klasične kitare v Ljubljani danes deluje predvsem kot pedagog in skladatelj. Leta 2016 je izdal zgoščenko avtorske glasbe z naslovom Evterpi, v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pa je spregovoril o svoji glasbi in umetniški poti…
V tokratni reprizi oddaje predstavljamo glasbenika Franca Korbarja, ki je svoje življenje posvetil trobenti in z različnimi ansambli prepotoval svet. Potem se je več let posvečal pedagoškemu delu, kot skladatelj in aranžer pa še danes skrbi za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila… Velika zagovornica slovenske ljudske glasbe je tudi citrarka Cita Galič, ki smo jo gostili v eni od februarskih oddaj. Članica različnih ansamblov je glasbo za citre posnela na številne nosilce zvoka. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument, deluje pa tudi kot predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
14. julija 2016 se pri nas začenja nov festival, tako imenovani Sonc festival, ki ga je umetniško zasnovala violinistka Tanja Sonc. Na treh koncertih, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in v cerkvi sv. Petra v Radečah, bo nastopila mednarodna zasedba glasbenikov, ki bo izvedla zanimiv program za zasedbo godalnega kvarteta. Ob tej priložnosti je Anamarija Štukelj Cusma v oddajo Slovenski solisti povabila violinistko Tanjo Sonc, ki po študiju violine v Ljubljani in Salzburgu umetniško pot nadaljuje v Zurichu, kjer se izpopolnjuje na Visoki šoli za glasbo in igra v priznanem orkestru Tonhalle…
V današnji poletni reprizi oddaje Slovenski solisti predstavljamo operno in koncertno pevko Katjo Konvalinka, dejavno predsednico Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Vse življenje si je želela postati pevka, čeprav je na ljubljanski Akademiji za glasbo končala tudi študij klavirja…. V januarski oddaji Slovenski solisti smo gostili tudi opernega pevca Branka Robinšaka, nagrajenca Prešernovega sklada, ki se od leta 2000 kot solist ljubljanske Opere predstavlja v najvidnejših in najtežjih tenorskih vlogah. Vrsto let pa je, kot je povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, nastopal na tujih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici.
Duo Claripiano, ki ga sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, je z željo, da bi bilo v slovenski inštrumentalni glasbi več pridiha ljudskosti, septembra 2015 nagovoril slovenske skladateljice in skladatelje k snovanju novih skladb z obdelavami slovenskih ljudskih tem. Tako je nastalo devet koncertnih komornih del, ki jih duo že predstavlja po Sloveniji in drugod po svetu, junija 2016 je denimo gostoval na mednarodnem glasbenem festivalu v Istanbulu. Tatjana Kaučič in Dušan Sodja sta o projektu spregovorila tudi v decembrski oddaji Slovenski solisti, del njunega pogovora pa predstavljamo v tokratni poletni reprizi…. V oddaji Slovenski solisti smo gostili tudi flavtistko Ano Kavčič Pucihar in pianista Blaža Puciharja, ki svoje solistično in komorno muziciranje nadgrajujeta še z drugimi dejavnostmi. Ana je tudi zelo uspešna pedagoginja, Blaž pa skladatelj in aranžer. Njuni skupni projekti pa, kot sta povedala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, imajo lepe odzive tudi v tujini…
22. junija 2016 se začenja mednarodni festival stare glasbe Seviqc Brežice. Na otvoritvenem koncertu na gradu Brežice bo gostoval priznani francoski ansambel Le Concert de l’Hostel Dieu, ki bo v četrtek nastopil še v Novem mestu, v petek pa v Celju. V poletni reprizi oddaje Slovenski solisti zato predstavljamo del pogovora s flavtistom in umetniškim vodjem festivala, Klemnom Ramovšem. S staro glasbo je močno povezana lutnja, glasbilo, ki so ga na evropska tla prinesli Mavri. O njegovi zgodovini je v aprilski oddaji Slovenski solisti v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril lutnjar in filozof Boris Šinigoj.
V oddaji Slovenski solisti danes predstavljamo prvo poletno reprizo. V njej boste lahko slišali odlomke pogovorov s solisti, ki so v pretekli sezoni spregovorili o svoji umetniški poti. Decembra lani smo v oddaji gostili harmonikarja Marka Hatlaka, ki se v zadnjem času predstavlja tudi kot pevec in avtor glasbe. Tako je bilo tudi minuli petek na koncertu v Ljubljani, ko se je v vseh treh vlogah predstavil z novo zasedbo Marko Hatlak band… Gost ene od majskih oddaj Slovenski solisti je bil tudi harmonikar Marko Brdnik, ki na glasbenem področju deluje kot inštrumentalist, predvsem pa kot avtor glasbe, scenske, filmske in improvizirane… Njegov najnovejši projekt je plošča z naslovom Leta, ki jo je posnel skupaj s kitaristom Urošem Rakovcem.
Aprila 2016 je pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija izšla plošča 24 kapričev Nicoloja Paganinija. Zahtevno literaturo je posnel violinist Žiga Brank, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Slovenski solisti. Svoje šolanje je začel v Ljubljani in ga nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Rostocku in na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju. V času študija je prejel pomembne nagrade, med drugimi takrat prvič podeljeno Škerjančevo nagrado, bil je večkratni zmagovalec slovenskega državnega tekmovanja TEMSIG, na nemškem zveznem tekmovanju Jugend Musiziert je prejel 2. nagrado, za leto dni pa je dobil v uporabo violino iz državne zbirke Baden-Württemberg F. Ruggierija iz leta 1680. Danes je profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na Akademiji za glasbo Ljubljana. Aktivno se posveča snemanju in koncertiranju, nastopa s samostojnimi recitali, v komornih zasedbah in kot solist z orkestri. (Foto: Andrej Grilc)
Neveljaven email naslov