Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji predstavljamo trobentača Franca Korbarja, ki je vse svoje življenje posvetil trobenti. Najprej je igral v plesnih orkestrih, potem pa je z različnimi ansambli prepotoval svet. Vrsto let se je posvečal pedagoškemu delu, na koncu poklicne poti je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenske ljudske pesmi. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk.
Tokrat v oddaji predstavljamo Franca Korbarja, ki je glasbeno pot začel z violino, potem pa je končal študij trobente. Temu glasbilu je posvetil vse življenje in na koncu svoje poklicne poti razvil lastno tehniko igranja. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih, potem pa pri različnih narodno zabavnih ansamblih. Več let se je posvečal pedagoškemu delu, leta 2009 je napisal prvi slovenski učbenik za trobento. Izdal je tudi tri albume priredb slovenskih ljudskih pesmi za trobila. Čeprav v pokoju še vedno vsak dan igra in piše nove skladbe, je tudi član Godbe ljubljanskih veteranov.
229 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
V oddaji predstavljamo trobentača Franca Korbarja, ki je vse svoje življenje posvetil trobenti. Najprej je igral v plesnih orkestrih, potem pa je z različnimi ansambli prepotoval svet. Vrsto let se je posvečal pedagoškemu delu, na koncu poklicne poti je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenske ljudske pesmi. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk.
Tokrat v oddaji predstavljamo Franca Korbarja, ki je glasbeno pot začel z violino, potem pa je končal študij trobente. Temu glasbilu je posvetil vse življenje in na koncu svoje poklicne poti razvil lastno tehniko igranja. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih, potem pa pri različnih narodno zabavnih ansamblih. Več let se je posvečal pedagoškemu delu, leta 2009 je napisal prvi slovenski učbenik za trobento. Izdal je tudi tri albume priredb slovenskih ljudskih pesmi za trobila. Čeprav v pokoju še vedno vsak dan igra in piše nove skladbe, je tudi član Godbe ljubljanskih veteranov.
Baritonist Jaka Mihelač se je v sezoni 2019/2020 pridružil solističnemu ansamblu Berlinske državne opere Unter den Linden in kot njen član dve sezoni sodeloval v številnih glasbeno gledaliških produkcijah pod vodstvom najboljših dirigentov, kot so Daniel Barenboim, Zubin Mehta in Antonio Pappano. Pred dvema letoma je v Sloveniji na koncertih cikla Jesenske serenade s kitaristom Juretom Cerkovnikom izvedel premišljen izbor slovenskih in nekaterih tujih samospevov. Pozneje sta umetnika samospeve posnela tudi za naš radijski arhiv in jih letos pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala na plošči z naslovom Amarilli. Izbor šestih bomo danes slišali v oddaji, v njej predstavljamo tudi pogovor z Jako Mihelačem, ki je nastal jeseni 2021.
Oddajo namenjamo spominu na dirigenta, pedagoga in pianista Jožeta Fürsta, ki se je v 79-em letu starosti poslovil 9. julija 2023. Bil je eden najuspešnejših slovenskih zborovskih dirigentov, ki je z več zasedbami vrsto let slovensko zborovsko pesem uspešno predstavljal na koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij klavirja in dirigiranja, po izpopolnjevanju v Berlinu pa se je posvetil predvsem zborovskemu dirigiranju. Eno leto je vodil Kraljevi moški zbor v Belgiji, potem pa številne slovenske zbore, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Maribor, pevsko skupino Akord 84, Ženski pevski zbor Concinite in Vokalno skupino Canticum. Poleg standardnega repertoarja je na koncertih doma in v tujini rad predstavljal sodobno glasbo, na njegovo pobudo je tako nastalo veliko novih del slovenskih skladateljev.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, priznan in cenjen je tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Rad raziskuje ozadje nastanka skladb in način petja tenorjev v preteklosti. Na koncertu za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma maja 2023 je predstavil redkeje izvajan repertoar, ki ustreza njegovemu glasu. Ob tej priložnosti je več o najnovejših projektih povedal tudi v oddaji Slovenski solisti.
Skladatelj Vladimir Hrovat je pred desetimi leti ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.
V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo 26.3. gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.
V SiTi teatru v BTC-ju v Ljubljani bo 25.12.2022 božični koncert, ki ga že tradicionalno pripravlja ena naših najuspešnejših violinistk, Anja Bukovec. Umetnica v svoj karieri beleži sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi inštrumentalisti, dirigenti in skladatelji, gostovala pa je že v številnih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji in na Kitajskem. Tokrat bo nastopila s pianistko Ilonko Pucihar, ki je tudi soavtorica uspešne serije učbenikov za študij klavirja in predavateljica na pianističnih in glasbenih delavnicah. Umetnici bosta izvedli pester izbor skladb od Mozarta do Astorja Piazzolle. Violinistko Anjo Bukovec predstavljamo v tokratni oddaji Slovenski solisti. (Avtor fotografije: Jaka Vinšek)
Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.
Tenorist David Jagodic že vrsto let živi v Avstriji. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu in od leta 2018 član Slovenskega okteta. Kot solist je gostoval tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem.
Oddajo posvečamo pianistki Tatjani Šporar Bratuž, ki se je nepričakovano poslovila avgusta 2022. Svojo glasbeno pot je začela s poukom klavirja v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani pri profesorici Hedviki Čeh Veronek. Študij je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli pri profesorici Darinki Bernetič ter na Akademiji za glasbo v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 1971 je diplomirala in pri isti profesorici nadaljevala tudi podiplomski študij. V tem času je za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pedagoškim delom je začela na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in kasneje na Konservatoriju, kjer je nadvse uspešno delovala kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji. V zahvalo za izjemno uspešno delo pri vzgoji mladih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole so ji leta 2009 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana podelili Škerjančevo diplomo.
Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Letos sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. V oddaji pripovedujeta o plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju. Foto: Polona Tušar
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Avtorica fotografije: Sabina Radtke
Slovenski kitarist Jure Cerkovnik že več let živi in deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni in koncertira. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Franci Krevh je član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7. Je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki v teh dneh poteka v Štanjelu. V pogovoru med drugim pripoveduje o zvoku kamna, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala.
Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe ima rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.
Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović že nekaj let umetniško sodelujeta. V oddaji predstavljata projekt, ki sta ga posnela leta 2021. Cikel samospevov Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.
Neveljaven email naslov