Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
229 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
Kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju, kjer je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike. Trenutno piše doktorsko disertacijo na področju glasbene analitike in Haydnove simfonike, poleg skladanja in koncertiranja pa se posveča tudi poučevanju. Pred pol leta smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripoveduje o svoji glasbi in umetniški poti.
Dalibor Miklavčič igra na različne inštrumente s tipkami. Kot velik občudovalec Mozartove glasbe je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki še niso bile izdane, odkrivajo pa skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha. Z Daliborjem Miklavčičem se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Miha Haas zelo uspešno deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo tolkalca Francija Krevha. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki je letos junija potekal v Štanjelu. Ob tej priložnosti se je o zvoku, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala s Francijem Krevhom pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Primorska violinistka in plesalka Mojca Gal, ki že več let živi v Švici, kjer deluje kot izvajalka na mednarodnih odrih na področju stare glasbe in baleta 18. stoletja, je gostja današnje oddaje Slovenski solisti. V pogovoru s Tatjano Gregorič predstavlja zgoščenko komorne skupine Ad Fontes, ki jo umetniško vodi v švicarskem Baslu. Pogovor je nastal na začetku avgusta, ko se je violinistka za teden dni vrnila v Slovenijo.
V oddaji baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović predstavljata skupen projekt, ki sta ga posnela pred kratkim. Cikel Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce. Z umetnikoma se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Nadaljevanje pogovora s flavtistom Matejem Zupanom, ki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel album opernih fantazij skladateljev 19. stoletja. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma umetnik pripoveduje tudi o svoji umetniški poti.
V oddaji gostimo flavtista Mateja Zupana, ki deluje kot solist in komorni glasbenik ter pedagog. Je redni profesor na Akademiji z glasbo Univerze v Ljubljani. Posnel je več samostojnih plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj poznanim delom za flavto in novim skladbam slovenskih skladateljev. Najnovejšo ploščo je posnel s pianistko Andrejo Kosmač, izšla je letos pri založbi ZKP RTV Slovenija. Na njej umetnika odkrivata operne fantazije, ki so jih skladatelji pisali v 19. stoletju, v času velike priljubljenosti operne glasbe.
V oddaji predstavljamo pianista, čembalista in organista Luco Ferrinija iz italijanskega Tržiča, ki je po očetu slovenskega rodu. Po diplomi z odliko na tržaškem in na videmskem glasbenem konservatoriju je v več kot tridesetih letih javnega muziciranja uspešno nastopil na več kot tisoč koncertih po Evropi, Aziji, Srednji in Južni Ameriki in v Avstraliji. Pogosto koncertira v Sloveniji, kjer nastopa kot komorni glasbenik in solist. Že vrsto let uspešno koncertira in snema v duih z violinistom Črtomirjem Šiškovičem in s klarinetistom Jožetom Kotarjem, od ustanovitve leta 2002 je zelo dejaven član ansambla za sodobno glasbo MD7. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z Luco Ferrinijem.
Oddajo tokrat namenjamo Godalnemu kvartetu Tartini. V lanskem letu smo se spominjali 250-te obletnice smrti najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in po naročilu programa ARS pa je Godalni kvartet Tartini posnel njegove štiri sonate a quattro, ki jih bomo slišali v oddaji.
V oddaji predstavljamo kitarista, skladatelja in pedagoga Žarka Živkovića. Vrsto let je deloval na področju jazzovske glasbe, potem pa je diplomiral iz klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V zadnjih letih se posveča predvsem skladanju, njegovo glasbo na skladateljskih večerih v Slovenski filharmoniji izvajajo najvidnejši slovenski poustvarjalci. Z Žarkom Živkovićem se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Gostja oddaje je mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, pevka in pevska pedagoginja. Svoj čas si je želela postati zborovska dirigentka; to ji je tudi uspelo – poleg študija glasbeno dramskega upodabljanja je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu končala tudi študij zborovskega dirigiranja. Nad partiturami ima zelo dober pregled – tako nad »klasičnimi« kot »modernimi« – té, zadnje ji pomenijo še posebej velik izziv. Kot ji nasploh pomeni koncertiranje in poučevanje – na ljubljanski Akademiji za glasbo svoje znanje, izkušnje in poglede na glasbo že nekaj let predano prenaša na mlajše rodove. Z umetnico se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Gantar.
Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
V oddaji gostimo pianista Urbana Staniča, ki velja za enega najuspešnejših pianistov mlajše generacije. Prejemnik vrste nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih je pred kratkim magistriral, študij klavirja pa jeseni nadaljuje na Univerzi za glasbo na Dunaju. V sredo, 21.7.2021 ob 21h, se bo s samostojnim recitalom predstavil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru cikla Mala terasa sredi Ljubljane. Ob tej priložnosti se je z Urbanom Staničem pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo kitarista Jureta Cerkovnika, ki že več let živi in umetniško deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni. 14. julija se s samostojnim recitalom predstavlja na koncertnem odru v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ob tej priložnosti je Jureta Cerkovnika pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Gostja oddaje je slovenska saksofonistka, ki živi in umetniško deluje v Švici, Maja Lisac Barroso. Umetnica se izraža v različnih glasbenih slogih, veliko nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med njimi so Godalni kvartet Basel, Maja Lisac kvartet saksofonov, flamenco ansambel in duo z ukrajinskim pianistom Andriyem Draganom. Z argentinskim bandoneonistom Marcelom Nisinmanom jo veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Lani sta izdala tango ploščo z naslovom Luft - Air, ki jo predstavljamo v oddaji. Vabljeni k poslušanju.
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta, maja letos pa sta izdali CD ploščo z naslovom Voyage musical - Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili program francoskih samospevov. Več o plošči in njunih umetniških poteh pripovedujeta v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.
V oddaji gostimo flavtista Mateja Grahka, ki deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe pa ima zelo rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, pred kratkim pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva še eno svojo ljubezen: do morja in jadranja. Več o izkušnji glasbenika na poti čez Atlantik in o umetnosti potovanja Matej Grahek pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Gost oddaje je Luka Einfalt, ki je iz evfonija diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij tega glasbila pa je končal na Visoki šoli za glasbo v švicarskem Luzernu. Kot solist je nastopal z Orkestrom Slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. O svojem glasbilu in umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Mihaelom Kozjekom.
V oddaji gostimo tenorista Davida Jagodica, ki že vrsto let živi na Dunaju. Študiral je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu, gostoval pa je tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi in v Združenih državah Amerike ter na Kitajskem. Pred radijski mikrofon ga je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Neveljaven email naslov