Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
"Citre so me prevzele že na samem začetku. Vse te strune, nežen zvok, lepe melodije. Začela sem jih igrati pri sedmih letih. Od takrat naprej sem želela samo še citre."
Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
231 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
"Citre so me prevzele že na samem začetku. Vse te strune, nežen zvok, lepe melodije. Začela sem jih igrati pri sedmih letih. Od takrat naprej sem želela samo še citre."
Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
V oddaji vas vabimo k poslušanju pogovora s pianistko in skladateljico Kajo Draksler. Umetnica je trinajst let živela na Nizozemskem, danes pa živi in ustvarja v Kobenhavnu na Danskem in v Sloveniji, glasbene poti jo redno vodijo tudi nazaj v Amsterdam in pa v Berlin. O svoji umetniški poti je pred dvema letoma pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Sara Anke)
V oddaji Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju ponovitve pogovora z doktorjem Henrikom Neubauerjem, ki v tem tednu praznuje 91. rojstni dan. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala, profesor na akademiji za glasbo, končal je tudi študij medicine in vrsto let delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 30 knjig in 500 strokovnih člankov, za svoje delo pa je prejel vrsto nagrad, med drugimi leta 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Pred radijski mikrofon smo ga povabili pred dvema letoma, ko je izdal knjigo Baleti slovenskih skladateljev – od Možička do baletnega Fausta. Z njim se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. (Foto: BoBo)
Kitarist Žarko Ignjatović nastopa kot solist in v različnih komornih zasedbah, zelo rad sodeluje s solo pevci. V kratkem bo v organizaciji Glasbene matice Ljubljana nastopil z baritonistom Lucasom Somoso Ostercem, pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija pa je letos izšel digitalni album, ki ga je posnel z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji o svoji umetniški poti pripovedujeta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj. Umetnika sta 8.2.2020 ob spremljavi pianistke Andreje Kosmač nastopila v ljubljanski Operi. V čast slovenskemu kulturnemu prazniku sta izvedla program slovenskih samospevov, nekatere med njimi bomo poslušali v oddaji. Pred koncertom, ki sta ga izvedla v sodelovanju z ljubljansko Opero in Glasbeno matico Ljubljana, se je z umetnikoma pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana v soboto, 29. 2. 2020, premierno uprizarja opero Giuseppeja Verdija Luisa Miller. V vlogi naslovne junakinje nastopa prvakinja ljubljanske Opere, sopranistka Martina Zadro, ki letos praznuje tudi 25 letnico svojega umetniškega delovanja. O najnovejši uprizoritvi in o svoji umetniški poti je spregovorila v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Na fotografiji Martina Zadro kot Luisa Miller, avtorica fotografije Darja Štravs Tisu)
V petek, 7. februarja 2020, bo ob pol osmih v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata 8. tradicionalni zimski koncert, ki ga pripravlja kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc. Tokrat bo nastopil z violinistko Ano Julijo Mlejnik, pianistko Majo Gombač in violončelistom Sebastianom Bertoncljem, na sporedu pa bodo dela španskega skladatelja Isaaca Albeniza ter njegova avtorska glasba. Timotej Kosovinc je kitaro in kompozicijo doštudiral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, navdih za svoje skladbe pa najde v različnih zvrsteh glasbe, saj želi v svoji glasbi govoriti jezik, ki ga lahko razumejo vsi. O tem je med drugim spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo pianista Nejca Lavrenčiča, ki bo v četrtek, 30.1.2020, nastopil v ljubljanski Drami z zanimivim projektom Zimsko popotovanje/Kralji ulice, v okviru katerega se bo recital Schubertovih samospevov povezal z zgodbami slovenskih brezdomcev. Nejca Lavrenčiča, ki je dejaven kot solist, komorni glasbenik, pedagog in umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem ter koncertnega cikla Samospevanje, je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. V oddaji bomo predvajali samospeve, ki jih je umetnik izvedel s priznanimi domačimi in tujimi pevkami in pevci, Sabino Cvilak, Nuško Drašček, Mojco Vedernjak, Cristino Segura Rodriguez, Arianno Rinaldi, Arturjem Rožkom in Marcosom Finkom.
V četrtek, 16. januarja 2020, bo v Slovenski filharmoniji slovesen koncert, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije, skupaj z nekaterimi inštrumentalisti in pod vodstvom dirigentke Jerice Bukovec, izvedel izbor Lebičevih zborovskih del. Lojze Lebič, ki je za svoj bogat opus prejel že številne ugledne nagrade in priznanja, med njimi so tri nagrade Prešernovega sklada, Prešernova in Kozinova nagrada, bo na koncertu imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije. Ob tej priložnosti smo v oddajo Slovenski solisti povabili stalno gostujočo dirigentko Zbora Slovenske filharmonije, Jerico Bukovec. Z njo se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. (Foto:Jana Jocif)
Dirigent Marko Munih je v šestih desetletjih močno zaznamoval glasbeno življenje pri nas, za svoje umetniško poustvarjanje je bil tudi večkrat nagrajen. Med drugim je prejel študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Nagrado, zlato plaketo za življenjsko delo, mu je podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo Marka Muniha povabili v oddajo, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o svoji življenjski in glasbeni poti. (Foto: JSKD)
V oddaji gostimo pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo. Življenjska in umetniška sopotnika sta nazadnje izdala ploščo z naslovom V objemu dvojine, na kateri predstavljata slovensko ljudsko motiviko v avtorski obdelavi slovenskih skladateljev, Andreja Mákorja, Tomaža Habeta, Katarine Pustinek Rakar, Janija Goloba, Petra Šavlija, Tadeje Vulc, Andreja Missona in Helene Vidic. Z gostoma se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V središču glasbenega zanimanja Luce Ferrinija so skladbe od baroka do sodobnosti in najnovejših del slovenskih in drugih sodobnih skladateljev
Violina ima v jazzu dolgo tradicijo. Pravzaprav je bila pomemben spremljevalni inštrument že od samih začetkov jazza na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Kot solisti pa so se med prvimi uveljavili Stuff Smith, Eddie South, Joe Venuti in Stephane Grappelli. V 30.-ih letih omenimo vsaj Raya Nacea, slovitega trobentača v orkestru Duka Elligtona, ki je velikokrat poprijel tudi za violino. Tudi pri nas nismo preveč zaostajali, eden vodilnih slovenskih jazzistov vseh časov, trobentač Petar Ugrin, je večkrat igral jazz tudi na violino. Družinsko tradicijo radicijo nadaljuje njegov sin, Peter Ugrin. Je eden redkih slovenskih jazzovskih violinistov. Predstavljamo ploščo Swingatan.
Flavtistka in pedagoginja, ki je pred kratkim doktorirala iz interakcije med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev, je z nami delila nekaj malega o svoji doktorski disretaciji in še marsikaj drugega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala in zaključila specialistični študij, nato pa se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. V času študija se je redno udeleževala nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, kjer je prejela številne nagrade. Svojo poklicno pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala pa je tudi kot solo flavtistka v Orkestru opere in baleta v Ljubljani. Sodeluje v različnih komornih ansamblih z priznanimi slovenskimi in tujimi umetniki, od leta 2001 je članica mednarodnega kvarteta flavt 4Syrinx. Od leta 1995 je redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 2008 pa poučuje še na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Na njene uspehe na akademskem področju kažejo številne mednarodne in nacionalne nagrade, ki jih prejemajo njeni študenti. Redno vodi mednarodne seminarje v Sloveniji in tujini ter je članica strokovnih žirij na mednarodnih tekmovanjih. V oddaji lahko slišite: Andre Jolivet: Chant de Linos Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru, K. 299 – 1. stavek: Allegro Slavko Ludvik Šuklar: Scream Jacques Ibert: Koncert za flavto in orkester
“Vedno sem rada pela”, je zapisala sopranistka Mojca Bitenc, gostja tokratne oddaje. Z diplomo summa cum laude je končala magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu doc. Barbare Jernejčič Fürst, zatem še podiplomski študij petja na zagrebški akademiji za glasbo pri prof. Vlatki Oršanić. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je končala tudi študij medicine. Zdaj je redna gostja na domačih in tujih opernih oz. koncertnih odrih. O glasbi in medicini, o petju in življenju – v oddaji, ki jo pripravlja Polona Gantar.
Lucas Somoza Osterc je študij opernega petja končal v opernem gledališču Teatro Colón v Buenos Airesu. Že kot otrok je z mamo rad zahajal v opero in se pri štirinajstih odločil, da bo postal operni pevec. Leta 2012 se je preselil v Slovenijo…
Gostja je prva slovenska diplomirana citrarka Irena Anžič, ki je leta 2007 na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer pri profesorju Georgu Glaslu. Je prejemnica več priznanj in nagrad v mednarodnem in slovenskem prostoru, bila je dolgoletna članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, s svojim velikim zavzemanjem pa je zaslužna za vključitev citer v program srednjih glasbenih šol. Citre poučuje na glasbeni šoli v Slovenski Bistrici in na nižji ter srednji stopnji Glasbene šole v Celju. Je avtorica učbenika v več delih in izbranih pesmi za začetnike, izdala je tri samostojne zgoščenke – »Zither Moves«, »Cvetje v Bachu« in »Vrtavka« - z lastnimi avtorskimi skladbami, priredbami in novitetami naših in tujih avtorjev. Nastopa solistično in v različnih komornih zasedbah, citre pa bolj kot ljudsko predstavlja kot virtuozno koncertno glasbilo.
Umetnik izvaja glasbo iz baročnih obdobij vse do najnovejše glasbe, s posebnim poudarkom na glasbi slovenskih primorskih skladateljev.
Betka Bizjak Kotnik poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Diplomirala je na ljubljanski akademiji za glasbo pri Matjažu Drevenšku, kjer je končala tudi podiplomski specialistični študij, izpopolnjevala pa se je še na Konservatoriju za glasbo v Lyonu pri Jean-Denis Michatu. V preteklosti je v duu s pianistko Milanko Črešnik koncertirala doma in na tujem, snemala za Radio Slovenija in izdala zgoščenko Repliques. Poleg tega je članica kvarteta saksofonov Roya, s katerim je že izvedla recitale na Hrvaškem, Poljskem, v Srbiji, Sloveniji in na Svetovnem kongresu saksofonistov v Strasbourgu v Franciji, kot članica Ansambla za sodobno glasbo Neofonija pa je nastopila v abonmajskih ciklih Cankarjevega doma Predihano. Dejavna je tudi kot predavateljica na poletnih šolah in seminarjih saksofona, v zadnjih letih pa sodeluje tudi pri izvedbi mednarodnega festivala EMONA v organizaciji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. program: Nina Šenk: IMPETUS ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK Janez Matičič: REPLIQUES ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK Bor Turel: VOYAGE IMAGINAIRE VERS UN RIVAGE INCONUE ZA ALT SAKSOFON IN ELEKTROAKUSTIČNI POSNETEK Saksofon: BETKA KOTNIK, Elektronika: BOR TUREL Oliwia Abravesh: HISTORIE Z ODDALL ZA KVARTET SAKSOFONOV, ELEKTRONIKO IN ŽENSKI GLAS Ansambel: KVARTET SAKSOFONOV ROYA, Vokal: ZVEZDANA NOVAKOVIĆ
Gost oddaje skladatelj in pianist Žiga Stanič se predstavi kot interpret svojih skladb in del tujih avtorjev.
Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt: pogovor z glasbenico in skladbe poznobaročnih skladateljev: J. J. Quantz, F. Couperin, G. Ph. Telemann
Neveljaven email naslov