Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddajo tokrat namenjamo Godalnemu kvartetu Tartini. V lanskem letu smo se spominjali 250-te obletnice smrti najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in po naročilu programa ARS pa je Godalni kvartet Tartini posnel njegove štiri sonate a quattro, ki jih bomo slišali v oddaji.
"Posegli smo po rokopisih, ki se nahajajo v Antonianski biblioteki v Padovi, konzultirali smo italijanske muzikologe in vsak od nas je z lastnimi izkušnjami izvajalca svoje znanje vključil v to snemanje."
V lanskem letu smo se spominjali 250-te obletnice smrti najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in po naročilu programa Ars pa je Godalni kvartet Tartini posnel njegove štiri sonate à quattro. V Godalnem kvartetu Tartini igrajo Miran Kolbl, 1. violina, Romeo Drucker, 2. violina, Aleksandar Milošev, viola in Miloš Mlejnik, violončelo. Ansambel je v več kot treh desetletjih z vrhunsko izvajalsko širino ter prepričljivo muzikalno tehtnostjo postal ambasador slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih.
231 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Oddajo tokrat namenjamo Godalnemu kvartetu Tartini. V lanskem letu smo se spominjali 250-te obletnice smrti najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in po naročilu programa ARS pa je Godalni kvartet Tartini posnel njegove štiri sonate a quattro, ki jih bomo slišali v oddaji.
"Posegli smo po rokopisih, ki se nahajajo v Antonianski biblioteki v Padovi, konzultirali smo italijanske muzikologe in vsak od nas je z lastnimi izkušnjami izvajalca svoje znanje vključil v to snemanje."
V lanskem letu smo se spominjali 250-te obletnice smrti najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in po naročilu programa Ars pa je Godalni kvartet Tartini posnel njegove štiri sonate à quattro. V Godalnem kvartetu Tartini igrajo Miran Kolbl, 1. violina, Romeo Drucker, 2. violina, Aleksandar Milošev, viola in Miloš Mlejnik, violončelo. Ansambel je v več kot treh desetletjih z vrhunsko izvajalsko širino ter prepričljivo muzikalno tehtnostjo postal ambasador slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih.
V oddaji Slovenski solisti danes predstavljamo umetnika, ki je letos izdal zgoščenko avtorske glasbe z naslovom Evterpi. Kitarist in skladatelj Žarko Živković je od nekdaj iskal lasten izraz. Že v otroštvu so ga zanimale različne zvrsti glasbe, od klasike do rocka, potem pa je odkril še jazzovsko glasbo, s katero se je ukvarjal vrsto let. Na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu je študiral jazz pri skladatelju in kitaristu Haraldu Peplu. V Ljubljani je od leta 1991 igral z mnogimi jazzovskimi zasedbami, imel več lastnih ansamblov od tria do kvinteta, snemal za RTV Slovenija, pisal glasbo za gledališče in redno nastopal tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Potem je na ljubljanski Akademiji za glasbo končal študij klasične kitare, v zadnjih letih pa se posveča predvsem pedagoškemu delu in skladanju. Veliko piše za klavir, godalne zasedbe, simfonični orkester, kitaro in druge komorne skupine. (Foto: Robi Petrič)
V oddajo Slovenski solisti smo povabili široko razgledanega ustvarjalca, skladatelja, pianista, pedagoga in glasbenega producenta Žigo Staniča. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz klavirja in kompozicije, leta 2007 je opravil doktorat iz glasbene teorije. V njegovem opusu je okoli 200 del, poleg klavirskih skladb tudi vokalno inštrumentalna dela ter skladbe za orkester, zbor, komorne zasedbe in druga solistična glasbila. Za svoje umetniško delovanje je prejel več nagrad, od leta 2002 pa deluje tudi kot glasbeni producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
V Ljubljani se 16. maja 2016 začenja Cellofest, nov festival, posvečen violončelu, ki bo združeval koncerte, seminarje in brezplačne spremljevalne dogodke. Do 20. maja bodo v uveljavljenih abonmajih in ciklih nastopili vrhunski tuji in domači violončelisti, na otvoritvenem koncertu pa se bodo nekateri slovenski violončelisti združili v Cellofest ansambel. Umetniška vodja festivala je mednarodno uveljavljena slovenska violončelistka Karmen Pečar, gostja današnje oddaje Slovenski solisti. Violončelo je študirala pri Valterju Dešpalju na Glasbeni akademiji v Zagrebu ter pri Reinhardu Latzku na Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost na Dunaju. Danes poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani in je aktivna koncertantka, nastopa v komornih zasedbah in kot solistka z orkestri. Na pogovor jo je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Aprila 2016 sta kitarist Uroš Rakovec in harmonikar Marko Brdnik izdala prvenec, ploščo z naslovom Leta z avtorsko in improvizirano glasbo, ki jo bosta predstavila 10. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo v oddajo povabili Marka Brdnika, ki se po študiju harmonike na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu že desetletje posveča tudi komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s priznanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett, po vrnitvi v Slovenijo pa je igral tudi v zasedbah Miusow quartet in The Puzzled. Sodeluje tudi z jazzovsko pevko in skladateljico Tjašo Fabijančič ter zadnjih pet let igra in ustvarja glasbo v duu z Urošem Rakovcem.
Sebastjan Vrhovnik je z odliko končal študij glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo in magistrski študij na Visoki šoli za glasbeno in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Od leta 2013 je docent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer poučuje in dirigira mešanemu pevskemu zboru akademije. Vodi tudi različne zborovodske delavnice doma in v tujini ter nastopa kot član strokovnih žirij na slovenskih in mednarodnih revijah in tekmovanjih. Trenutno deluje kot dirigent Mešanega pevskega zbora Obala Koper in Komornega zbora Dekor, v preteklosti pa je vodil več zborov: Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, Vokalno skupino Ecce, Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, s katerimi je posnel več zgoščenk in prejel številna prva mesta in posebna priznanja na različnih tekmovanjih.
Lovorka Nemeš Dular je pianistka, klavirska pedagoginja in muzikologinja. Klavir je študirala pri profesorjih Dubravki Tomšič Srebotnjak, Arbu Valdmi, Konstantinu Boginu in Marini Horak. Kot solistka, z orkestrom in v različnih komornih zasedbah je doslej nastopala v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, Italiji, Nemčiji in v Estoniji. Poleg poučevanja piše tudi strokovne članke in se ukvarja z muzikološkim raziskovalnim delom. Najraje izvaja glasbo 19., 20. in 21. stoletja. V zadnjem času veliko sodeluje s skladateljem Janezom Matičičem. Njegov 1. klavirski koncert je izvedla na 31. Slovenskih glasbenih dnevih.
Lutnjist Boris Šinigoj je končal študij kitare in filozofije, že več kot tri desetletja pa se posveča tudi raziskovanju zgodnje glasbe za lutnjo in sorodna glasbila. Vrsto let je nastopal v Duu Jubilet s tenoristom Marjanom Trčkom, leta 2008 pa je ustanovil zasedbo Nova Schola Labacensis, ki izvaja evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo pa tudi glasbo drugih kultur, afriško, južnoameriško in orientalsko. V oddaji bo na sporedu pester izbor glasbe za lutnjo in ansambel lutenj.
V oddaji predstavljamo drugi del pogovora z basbaritonistom Marcosom Finkom, v kateri umetnik spregovori o pevskem sodelovanju s sestro Bernardo Fink, o svoji ljubezni do samospeva in opere ter o svojem umetniškem poslanstvu. Glasba v oddaji: Carlos Guastavino: El Sampedrino; Manuel Gomez Carillo: Bailecito cantado; Alojzij Geržinič: Jesenska pesem; Fran Gerbič: V noči; Franz Schubert: Lipa iz cikla Zimsko popotovanje; dve ariji Klavdija iz opere Agrippina Georga Friedricha Handla in Oh, liebe Seele, zieh' die Sinnen Johanna Sebastiana Bacha.
Gost oddaje je basbaritonist Marcos Fink, dvakratni Prešernov nagrajenec, ki trenutno veliko nastopa v tujini. Pred premiero, ki jo bo imel v Berlinu konec aprila 2016, smo ga v Ljubljani povabili na pogovor. V tokratni oddaji predstavljamo prvi del pogovora, ko Marcos Fink spregovori o svoji mladosti in začetkih svoje umetniške poti. Glasba v oddaji: venček slovenskih narodnih Goreči ogenj v izvedbi kvarteta Fink, Pomladno hrepenenje iz cikla Labodji spev Franza Schuberta v izvedbi Marcosa Finka ob spremljavi pianistke Nataše Valant, odlomek iz Beethovnove 9. simfonije, arija Leporella iz Mozartove opere Don Juan (Marcos Fink in Simfonični orkester RTV Slovenija) ter arija Erbarme dich, mein Gott iz Bachovega Matejevega pasijona (Bernarda Fink in dunajska zasedba Concentus Musicus).
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
Ob 25 letnici delovanja Zbora Slovenske filharmonije smo v oddajo povabili člana in solista tega zbora, baritonista Matevža Kinka. Iz petja je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, za svoj diplomski nastop je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral tudi iz umetnostne zgodovine. Sodeloval je z različnimi zbori, kot pevec samospevov je veliko nastopal s pianistko Vlasto Doležal Rus. Več let se je posvečal pedagoškemu delu, danes pa deluje tudi kot zborovodja MePZ Šentviški zvon, MePZ Klas Groblje in cerkvenega zbora iz Šentvida pri Lukovici.
3. marca se v Ljubljani začenja nov cikel Stara glasba na Novem trgu. V oddajo smo zato povabili enega od snovalcev tega cikla, člana komorne zasedbe Musica cubicularis, organista in čembalista Tomaža Sevška. Iz orgel in čembala je diplomiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu, izobraževal se je tudi na Eastmanovi glasbeni šoli v Rochestru v ZDA. Kot koncertni solist in komorni glasbenik veliko nastopa doma in v tujini. Posveča se izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s francoskim koncertnim harmonijem iz druge polovice 19. stoletja.
V oddaji tokrat gostimo citrarko Cito Galič, ki je s citrami prepotovala svet, glasbo za citre pa je posnela na več kot petdeset nosilcev zvoka. V več kot tridesetletni karieri je bila članica različnih ansamblov, posebno pozornost pa je vselej namenjala ohranjanju slovenske ljudske glasbe. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument: Sto slovenskih pesmi za citre, Najlepše melodije sveta in Najlepše melodije Slovenije 1,2. Aktivno se posveča poučevanju, v zadnjem času pa deluje kot članica ansambla Dame domače glasbe in kot predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
Gost oddaje je skladatelj, tubist in pedagog Igor Krivokapič, ki je z neomajno vero in vizionarsko idejo vzpodbudil nastanek nove družine helikonov. Ta glasbila odlikuje topla in mogočna zvočnost, poučevanje teh krožno zavitih trobil pa je postalo del učnega načrta v glasbenih šolah in ponekod tudi stalna praksa. Tako na helikone igra že najmlajša generacija glasbenikov, med njimi sta Bratko in Vidor Krivokapič, ki igrata ob spremljavi Katalin Peter Krivokapič.
Dalibor Miklavčič je vsestranski umetnik, ki se z vso strastjo posveča igranju na inštrumente s tipkami. Na dunajski Univerzi za glasbo je končal študij orgel, izpopolnjeval se je tudi na Mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu. Kot raziskovalec preteklih izvajalskih praks se veliko posveča igranju na pedalni klavir in pedalni čembalo. Svoje muzikološke raziskave in edinstven zven pedalnih glasbil predstavlja tudi po svetu, kjer predava in koncertira. Deluje tudi kot pedagog, v Glasbeni šoli Zavoda Sv. Stanislava in na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Gost oddaje je Mitja Dragolič, ki je 20. januarja 2016 prejel zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za izjemne dosežke na področju inštrumentalne glasbe. Profesor klarineta in saksofona je končal tudi študij dirigiranja na Glasbenem konservatoriju v Maastrichtu na Nizozemskem. Dirigira Godbi Cerknica in Pihalnemu orkestru Glasbene šole Grosuplje. Z obema zasedbama na mednarodnih tekmovanjih posega po najvišjih priznanjih.
Dirigent Marko Munih je 9. januarja 2016 dopolnil 80 let. Šestdeset let je sooblikoval glasbeno življenje pri nas, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in nazadnje, 20. januarja, zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo. Ob tej priložnosti je maestro o svojem življenju in umetniškem poustvarjanju spregovoril tudi v oddaji Slovenski solisti.
Maja Kojc je umetniški vodja in solooboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Oboo je študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo in na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Nastopa kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica. Vrsto let je sodelovala v pihalnem kvintetu Ariart, s to zasedbo je posnela tudi tri plošče, leta 2004 pa je izšla njena solistična zgoščenka. Je tudi umetniški vodja in ustanoviteljica festivala oboistov in fagotistov OFF Izola ter tekmovanja OFF BEAT Krško.
21. januarja 2016 bo Opera SNG Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom uprizorila Verdijevo opero Otello. Naslovno vlogo bo pel gost tokratne oddaje Slovenski solisti, Branko Robinšak. Nagrajenec Prešernovega sklada je vrsto let nastopal na tujih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici, od leta 2000 pa je član ljubljanske Opere, kjer se predstavlja v najvidnejših in najtežjih tenorskih vlogah.
V oddaji predstavljamo trobentača Franca Korbarja, ki je vse svoje življenje posvetil trobenti. Najprej je igral v plesnih orkestrih, potem pa je z različnimi ansambli prepotoval svet. Vrsto let se je posvečal pedagoškemu delu, na koncu poklicne poti je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenske ljudske pesmi. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk.
Neveljaven email naslov