Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
"Ljudje potrebujemo umetnost, da bi rasli, da bi živeli in shajali z vsemi težavami, ki jih življenje prinaša. Ker enostavno v glasbi najdemo tolažbo, veselje, mir, počitek, tudi vznemirjenje. "
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, prav pred kratkim, konec januarja, pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
231 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
"Ljudje potrebujemo umetnost, da bi rasli, da bi živeli in shajali z vsemi težavami, ki jih življenje prinaša. Ker enostavno v glasbi najdemo tolažbo, veselje, mir, počitek, tudi vznemirjenje. "
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, prav pred kratkim, konec januarja, pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Gost oddaje je Luka Einfalt, ki je iz evfonija diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij tega glasbila pa je končal na Visoki šoli za glasbo v švicarskem Luzernu. Kot solist je nastopal z Orkestrom Slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. O svojem glasbilu in umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Mihaelom Kozjekom.
V oddaji gostimo tenorista Davida Jagodica, ki že vrsto let živi na Dunaju. Študiral je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu, gostoval pa je tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi in v Združenih državah Amerike ter na Kitajskem. Pred radijski mikrofon ga je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Oddajo namenjamo našemu mednarodno priznanemu violinistu in pedagogu Igorju Ozimu, ki je 9. maja dopolnil 90 let. Ob njegovem jubileju je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla dvojna CD plošča z njegovimi izvedbami najtehtnejših violinskih koncertov, dela Mozarta, Čajkovskega, Mendelssohna in Brahmsa. Pet doslej še neizdanih posnetkov je Igor Ozim posnel pod taktirkami Sama Hubada, Jurija Simonova, Neemeja Järvija in Nikolaja Aleksejeva s Simfoniki RTV Slovenija in z Orkestrom Slovenske filharmonije.
Oddajo namenjamo spominu na flavtista in pedagoga Fedjo Rupla, ki se je v 85-em letu starosti nedavno poslovil. Rodil se je v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. S pomočjo štipendije francoske vlade je med letoma 1961 in 1962 študiral v Parizu na École normale de Musique,se izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Deloval je kot solist, komorni in orkestrski glasbenik. Bil je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Orkestra Slovenske filharmonije. Kot komorni glasbenik je deloval v Ansamblu Slavko Osterc in v Ljubljanskem pihalnem triu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je bil profesor flavte in komorne igre, osem let je bil tudi prodekan za umetniško dejavnost ter dvanajst let predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala. S posebno pozornostjo se je posvečal glasbi sodobnih slovenskih skladateljev, krstno je izvedel številna, tudi njemu posvečena dela.
Oddajo namenjamo opernim solistom, ki so s svojimi nastopi zaznamovali delovanje Opere SNG Maribor, od poznih petdesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Ob stoletnici te ustanove so nekateri najbolj reprezentativni posnetki njenih solistov, zbora in orkestra izšli na dvojnem albumu, ki ga je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija. Več o tem bosta v oddaji povedala dirigent in umetniški direktor mariborske Opere, Simon Krečič ter glasbeni producent na Radiu Slovenija, Boris Rener. V oddaji Ondina Otta Klasinc, Mileva Pertot, Janez Lotrič, Dragica Kovačič, Jurij Reja, Nada Ruždjak, Emil Baronik in Fabio Furlan pojejo dela Mozarta, Donizettija, Puccinija in Gounoda.
Timotej Kosovinc že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju. Na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost je diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike, za svoje izjemne študijske uspehe pa je leta 2019 prejel častno nagrado avstrijskega zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje, ki jo podelijo le petdesetim najboljšim absolventom z vseh študijskih smeri iz celotne Avstrije. Kako v času izrednih ukrepov teče njegovo življenje je ob svojem obisku Ljubljane povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Gost oddaje je hornist Andrej Žust, član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, je pred dvema letoma pripovedoval v pogovoru z Vesno Volk.
V oddaji predvajamo nekaj posnetkov hornista Boštjana Lipovška, mojstra svojega glasbila, ki velja za enega vodilnih slovenskih glasbenikov. Lipovšek je solo hornist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, vodi mojstrske tečaje in redno nastopa kot solist s priznanimi svetovnimi orkestri in ansambli.
V oddaji gostimo slovensko harfistko Tino Žerdin, ki po končanem študiju harfe umetniško deluje na Dunaju, kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica pa se uspešno predstavlja v Sloveniji in drugod po svetu. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji o svoji umetniški poti pripovedujeta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj. Umetnika sta lani ob slovenskem kulturnem prazniku izvedla program slovenskih samospevov, nekatere med njimi lahko slišimo tudi v oddaji.
Dirigent Stojan Kuret je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, smer dirigiranje, študij klavirja pa je končal na Konservatoriju Giuseppeja Tartinija v Trstu, kjer od leta 1983 predava kot profesor. Eden najuspešnejših slovenskih dirigentov z različnimi zbori že vrsto let navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini. Je tudi edini dirigent doslej, ki je ugledno zborovsko nagrado - veliko nagrado Evrope, prejel dvakrat. O svoji umetniški poti v oddaji pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
O citrah bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedovala citrarka Cita Galič, ki je bila članica različnih ansamblov, glasbo za citre pa je posnela na več kot petdeset nosilcev zvoka. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument, deluje pa tudi kot predsednica Kulturno umetniškega društva Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
Oddajo namenjamo ruski violinistki Ingi Ulokini, ki že več kot dvajset let živi in umetniško deluje v Sloveniji. Posveča se komornemu muziciranju, poučevanju in snovanju didaktičnih iger za mlade violiniste ter vodenju mednarodnega tekmovanja mladih violinistov Oscar Rieding. Z umetnico se je o njeni umetniški poti in violinski pedagogiki pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
Oddajo namenjamo sopranistki Štefici Stipančević. Svojo glasbeno pot je kot pianistka začela v Kopru, iz petja je potem diplomirala in magistrirala na ljubljanski akademiji za glasbo. Nastopa kot koncertna in operna pevka, o svoji umetniški poti pa v oddaji pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Marko Brdnik se po študiju harmonike na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu že vrsto let posveča komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s priznanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett. S kitaristom Urošem Rakovcem je pred nekaj leti izdal ploščo z naslovom Leta, takrat je o svoji umetniški poti spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Matjaž Škerjanec)
V oddaji o svoji umetniški poti pripoveduje prvakinja ljubljanske Opere, hrvaško slovenska sopranistka Martina Zadro. Z njo se je lani ob premieri Verdijeve opere Luisa Miller pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Gostja v oddaji je oboistka Maja Kojc, ki je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija povezana že skoraj tri desetletja. Najprej je bila solo oboistka orkestra, leta 2012 pa je postala njegova umetniška vodja. O svoji umetniški poti je pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Sopranistka Elvira Hasanagić že vrsto let živi in ustvarja v Nemčiji, sodeluje z umetniki in orkestri svetovnega slovesa, nastopa pa tudi na slovenskih glasbenih odrih. Ko je pred dvema letoma v Ljubljani pripravila večer samospevov, se je z umetnico pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji vas danes vabimo k poslušanju pogovora z dirigentom in skladateljem Nejcem Bečanom. Od leta 2002 je vodil Simfonični orkester Gimnazije Kranj, ki je vrsto let prirejal zelo uspešne in dobro obiskane božične koncerte, njihove posnetke je na božični dan večkrat predvajala tudi Televizija Slovenija. Od leta 2014 pa je Nejc Bečan tudi dirigent Policijskega orkestra. O svoji glasbi in umetniški poti je pred tremi leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Pred kratkim je življenjski jubilej, 70. rojstni dan, praznoval naš vrhunski basbaritonist Marcos Fink. V svoji več kot tri desetletja dolgi karieri je poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. V oddaji Slovenski solisti se z Marcosom Finkom o njegovi umetniški poti pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Neveljaven email naslov