Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
"Filozofi so stremeli k temu, da bi živeli v skladu z glasbo kot načinom, ki je skladen s harmonijo vesolja. Skladnost s kozmičnim redom daje spoštovanje in notranji mir, nasprotovanje temu redu nas pogublja."
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
231 epizod
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
"Filozofi so stremeli k temu, da bi živeli v skladu z glasbo kot načinom, ki je skladen s harmonijo vesolja. Skladnost s kozmičnim redom daje spoštovanje in notranji mir, nasprotovanje temu redu nas pogublja."
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.
Igor Ozim velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, BBC orkester, Varšavska filharmonija in drugi. Sodeloval je v različnih komornih sestavih, med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion z Ilse von Alpenheim in Walterjem Grimmerjem in v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Veliko se je ukvarjal tudi s snemanjem glasbe. Ob 91. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 9. maja, mu posvečamo tokratno oddajo.
Fedja Rupel se je rodil 12. marca leta 1937 v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. Med letoma 1961 in 1962 je s pomočjo štipendije francoske vlade študiral v Parizu na École normale de Musique, kjer se je izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Svojo bogato koncertno in uspešno pedagoško pot je sklenil 2. maja 2021.
Flavtist Martin Belič od leta 2007 živi in ustvarja v Nemčiji. Takrat je namreč postal član znamenitih Münchenskih filharmonikov, kjer danes zaseda mesto namestnika solo flavtista. Kot solist sodeluje tudi z drugimi nemškimi orkestri. Aprila 2022 je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, slovenskemu občinstvu pa se je predstavil s Koncertom za flavto in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena. Ob tej priložnosti smo umetnika povabili tudi pred radijski mikrofon.
Trobentar in skladatelj Igor Matković je diplomiral in magistriral na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, znanje in izkušnje pa pridobival na izpopolnjevanjih po Evropi in New Yorku. Že več let ustvarja avtorsko improvizirano glasbo, ki jo je izdal na več zgoščenkah, v zadnjem času piše glasbo tudi za televizijo in gledališče.
Flavtist Matej Zupan deluje kot solist, komorni glasbenik in pedagog. Je redni profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Izdal je več plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj znanim delom za flavto. Na zadnji zgoščenki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel operne fantazije, v katerih so skladatelji - flavtisti priljubljene operne melodije povezali z briljantno virtuoznostjo.
Hornist Jože Rošer je član Orkestra Slovenske filharmonije in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Igra tudi v več komornih zasedbah in nastopa kot solist z orkestri. Marca 2022 je s svojo muzikalnostjo in tehnično izpopolnjenostjo navdušil na dveh koncertih. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je izvedel Prvi koncert za rog in orkester Richarda Straussa, s Simfoniki RTV Slovenija in tremi kolegi hornisti pa zahtevno Koncertno skladbo za štiri rogove in orkester Roberta Schumanna.
Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta v najnovejših umetniških snovanjih k sodelovanju povabila slovenske skladatelje, ki so zanju napisali skladbe s spremljavo večjih zasedb, orkestrov in zborov. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavljata nova dela Janija Goloba, Andreja Makorja, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta in Nenada Firšta.
Sopranistka Zlata Ognjanović je 19. februarja 2022 prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo za dosežke na področju operne umetnosti podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Umetnica je v svoji dobra tri desetletja trajajoči pevski karieri nastopila v več kot tisoč opernih predstavah in upodobila 65 vlog. Uveljavila se je tudi kot izvrstna pevka samospevov in drugih vokalno inštrumentalnih del in tako je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami trajno obogatila slovensko glasbeno umetnost.
Letos mineva 330 let od rojstva najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppa Tartinija. V počastitev tega jubileja je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Praznovanje obletnice se je začelo s koncertom priznanega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in orkestra Ferruccia Busonija v portoroškem Avditoriju , do konca leta pa se bo zvstilo še več glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo obudili spomin na življenje in delo velikega umetnika. Leta 2020, ko smo se spominjali tudi 250-obletnice njegove smrti, se je Tartiniju poklonil naš vrhunski komorni sestav, Godalni kvartet Tartini, ki je na nosilec zvoka posnel štiri njegove sonate a quatro.
Sredi februarja 2022 se je v 84. letu starosti poslovil trobentar, skladatelj, aranžer in pedagog Franc Korbar, ki je glasbi posvetil svoje življenje. Začel je z violino, a je kmalu vzljubil trobento. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih na Taboru in v Narodnem domu, pri 18-ih se je pridružil svojemu prvemu narodno zabavnemu ansamblu Veseli planšarji. Kot skladatelj, aranžer, trobentar, pevec in pisec besedil je sodeloval z različnimi zasedbami, od ansambla Dobri znanci, ansambla Borisa Kovačiča, pa do Slovenskih muzikantov, s katerimi je prepotoval svet. V tujini se ga je prijel laskavi vzdevek »kralj trobente«. A bil je tudi odličen pevec in eden tistih skladateljev, ki mu je slovenska narodna pesem predstavljala temelj avtorskega ustvarjanja. Več let se je posvečal pedagoškemu delu. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk. Ustvaril je prek petsto avtorskih del, idej za nove skladbe mu nikoli ni zmanjkalo. Pisal je glasbene priredbe za različne orkestre, do zadnjega je bil tudi član Godbe ljubljanskih veteranov, pri kateri je igral bariton. Trobentarju Francu Korbarju, njegovi glasbi in izvedbam posvečamo tokratno oddajo Slovenski solisti.
Hornist Andrej Žust je že deset let član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije, ki bo 18. februarja 2022 pod vodstvom Kirilla Petrenka gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gostovanje orkestra je plod večletnih prizadevanj in predstavlja enega od vrhuncev letošnje sezone. Andrej Žust je eden od treh slovenskih glasbenikov, ki so v zadnjih letih postali člani tega odličnega orkestra. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj in dirigent Damijan Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila tudi Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa je s svojim delovanjem pomembno prispeval k razvoju slovenske zborovske kulture. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta. Maja 2021 sta izdali drugo skupno ploščo z naslovom Voyage musical – Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili dela skladateljev Henrija Duparca, Gabriela Fauréja, Reynalda Hahna, Clauda Debussyja in Maurica Ravela. Kot je zapisano v spremni knjižici, umetnici raziskujeta intimne povezave med zvenom in pomenom, glasbo in poezijo, ki jih ponuja francoski samospev.(Foto: Darja Štravs Tisu)
Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, s katero se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, že 25 let pa redno sodeluje z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, za igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. Pred kratkim je ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki jo predstavlja v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Basbaritonist Marcos Fink je v svoji več kot tri desetletja dolgi karieri poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Martin Sušnik je študij petja z odliko končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je član opernega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je poustvaril vrsto nosilnih tenorskih vlog. Posveča se tudi petju oratorijev, maš in samospevov. Sredi novembra je za koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana s pianistom Vladimirjem Mlinarićem pripravil večer samospevov, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Antona Dermote namenil glasbi slovenskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Ob tej priložnosti ga je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Neveljaven email naslov