Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvojni detomor v operi je bil vendarle prehud zalogaj za občinstvo.
To od opere ni pričakovalo nič drugega kot užitek, na drugi strani pa je z nebrzdanimi čustvi nabita zgodba dajala možnost, da avtorja svojo ustvarjalno domišljijo razvijeta do konca. Libretist Thomas Corneille, mlajši brat veliko bolj znanega Pierra, je vso zgodbo nekoliko skrajšal in spremenil tudi vrstni red nekaterih prizorov, saj je tako skušal dramatičnost dela še povečati. Krstna predstava Medeje je bila decembra leta 1693 v Académie de musique, kot so takrat imenovali pariško opero. Namenjena je bila izbranemu občinstvu, se pravi dvoru in kralju Ludviku XIV., ki je novo delo, posvečeno prav njemu, milostno sprejel, čeprav nista bila ne skladatelj Marc-Antoine Charpentier ne libretist v njegovi službi. Čeprav so opero na kraljev ukaz leta 1700 natisnili, pa to ni veliko pomagalo. Na Medejo je hitro legla skoraj tristoletna tema pozabe.
V glavnih vlogah nastopajo: Lea Desandre (Medeja), Reinoud van Mechelen (Jazon), Laurent Naouri (Kreont), Gordon Bintner (Oront), Ana Vieira Leite (Kreuza), Élodie Fonnard (Kleone) in Lisandro Abadie (Arkad). Zbor in orkester ansambla Les Arts Florissants vodi William Christie.
29 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Dvojni detomor v operi je bil vendarle prehud zalogaj za občinstvo.
To od opere ni pričakovalo nič drugega kot užitek, na drugi strani pa je z nebrzdanimi čustvi nabita zgodba dajala možnost, da avtorja svojo ustvarjalno domišljijo razvijeta do konca. Libretist Thomas Corneille, mlajši brat veliko bolj znanega Pierra, je vso zgodbo nekoliko skrajšal in spremenil tudi vrstni red nekaterih prizorov, saj je tako skušal dramatičnost dela še povečati. Krstna predstava Medeje je bila decembra leta 1693 v Académie de musique, kot so takrat imenovali pariško opero. Namenjena je bila izbranemu občinstvu, se pravi dvoru in kralju Ludviku XIV., ki je novo delo, posvečeno prav njemu, milostno sprejel, čeprav nista bila ne skladatelj Marc-Antoine Charpentier ne libretist v njegovi službi. Čeprav so opero na kraljev ukaz leta 1700 natisnili, pa to ni veliko pomagalo. Na Medejo je hitro legla skoraj tristoletna tema pozabe.
V glavnih vlogah nastopajo: Lea Desandre (Medeja), Reinoud van Mechelen (Jazon), Laurent Naouri (Kreont), Gordon Bintner (Oront), Ana Vieira Leite (Kreuza), Élodie Fonnard (Kleone) in Lisandro Abadie (Arkad). Zbor in orkester ansambla Les Arts Florissants vodi William Christie.
Ernani je prva Verdijeva opera, katere besedilo temelji na znanem literarnem delu.
Mojstri pevci so bili nemški pesniki in pevci, ki so se navduševali za umetnost.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Neveljaven email naslov