Opera je nastala po istoimenskem alegoričnem romanu oz. politični satiri Georgea Orwella - prvič na naših valovih.

Po pisateljevih besedah knjiga slika dogodke, ki so pripeljali do ruske revolucije leta 1917 in nato do Stalinove diktature v Sovjetski zvezi. George Orwell je te dogodke postavil na živalsko farmo, zgodbo pa gradil na distopiji neuspešnega osvobodilnega boja. Živali so se namreč uprle ljudem, tiranskim lastnikom, vendar jim kmalu začne vladati nov vodja iz njihovih vrst. To je prašič Napoleon, ki določi sedem zapovedi in jih zapiše na steno hleva. Dve sta izjemno priljubljeni: prva "Kdor koli hodi po dveh nogah, je sovražnik" in sedma "Vse živali so enakopravne." Na koncu se vse sprevrže v farso, kajti prašiči si zagotovijo vedno več pravic in privilegijev, tako da druge živali na koncu zgroženo ugotovijo, da so "nekatere živali enakopravnejše od drugih."

Aleksander Raskátov je pri svoji najnovejši operi Živalska farma (2023) tesno sodeloval z izkušenim libretistom in dramaturgom Ianom Burtonom. Povezala sta Orwellov zunanji pogled na sovjetski imperij z notranjim, skladatelj pa je skrajšal in zgostil besedilo, ter dogodke prikazal ostro in kontrastno. Režiser Damiano Michieletto pravi, da je "zgodba preprosta, nekakšna pravljica, ki pa, če jo pogledamo podrobneje, na pretanjen način obravnava pomembna vprašanja, kot so moč, zatiranje in propaganda. Zgodba je grozljiva, vendar ima tudi komične elemente." Režiser je zgodbo z živalske farme premaknil v obrat. Pravi, da "tu liki čakajo na zakol. Zaprti so v kletkah in sanjajo o svobodi. Biti žival tukaj pomeni biti suženj, meso, predmet v rokah ljudi."

Svetovna praizvedba je bila 3. marca 2023 v Nizozemski nacionalni operi v Amsterdamu, v koprodukciji z Teatrom Massimo iz Palerma, Finsko nacionalno opero iz Helsinkov in Dunajsko državno opero s premiero 28. februarja letos. Tam so nastopili: Wolfgang Bankl, Michael Gniffke, Andrej Popov in Artem Krutko (prašiči Napoleon, Debelinko, Cvilko oziroma Minimus), Stefan Astahov (konj Boksač), Isabel Signoret (koza Muriel), Margaret Plummer (kobila Micka), Karl Laquit (osel Benjamin), Clemens Unterreiner (gospod Pilkington), Aurora Marthens (njegova žena), Daniel Jenz (Jones) in Genadij Bezubenkov (merjasec stari Major). Dirigent je bil Alexander Soddy.