Jefte, zaradi dane zaobljube, mora žrtvovati lastno hči.

"Odprl sem usta h Gospodu in tega ne morem preklicati," žalostno pove hčerki. Jefte se je namreč zaobljubil Jahveju, da bo, če mu bo dana zmaga, žrtvoval Bogu prvo živo bitje, ki ga bo videl, ko bo prišel domov. Jefte (poje Allan Clayton) je seveda zmagal, a praznovanje je bilo kratko. Ko je prišel na svoj dom, mu je prišla naproti njegova edinka Ifida (Jennifer France). Kaj se z Jeftejem zgodi potem, je odvisno od tega, kdo pripoveduje zgodbo. V eni je Jeftejeva hči prosila milost, a je oče ni uslišal, zgodba Stare zaveze se konča z Jeftejevim ponovnim uspešnim bojem, tokrat proti Efraimu, nekateri judovski in krščanski učenjaki pa trdijo, da je dobesedna izpolnitev Jeftejeve zaobljube odvisna od natančnosti prevoda. Ali je Jefte o vsem, kar ga je pozdravilo, rekel: "To bom daroval kakor žgalno daritev," ali "To bom posvetil večnemu življenju"? Srečnejši konec je bil podlaga za igro Jefte sine Votum (1554) Georgea Buchanana, na kateri temelji Händlov libreto. Napisal ga je Thomas Morell, prva izvedba pa je bila leta 1752 v Covent Gardnu. Jefteja so pogosto izvajali drugod, a na oder londonske kraljeve opere se je vrnil šele po 271 letih, osmega novembra 2023. Dirigent je bil Laurence Cummings, peli so še: Alice Coote (Storgé, Jeftejeva žena), Cameron Shahbazi (Hamor, Ifidin zaročenec), Brindley Sherratt (Zebul, Jeftejev polbrat) in Kaelan O'Sullivan (Angel).