Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Robert Proctor: Zlati holokavst

09.07.2016


»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio.

Cigarete so najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. Večina smrti zaradi njih se bo šele zgodila. – Robert Proctor

Tobačne liste so včasih poimenovali tudi zlati listi. Vendar … zlati za koga? Vsebino knjige Zlati holokavst zlovešče napoveduje že njena naslovnica – Van Goghova podoba lobanje s prižgano cigareto. Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije  zbolijo za pljučnim rakom. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani.

Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne. Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici. – Robert Proctor

Prof. Robert Proctor je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, ki jih je tobačna industrija desetletja skrivala pred javnostjo. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. Luka Šolmajer je v spremni besedi slovenskega prevoda Proctorjeve knjige zapisal, da je knjiga orožje, ki spreminja svet.

Prof. Proctor pravi, da si veliko kadilcev želi, da ne bi kadili: »Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar 70, 80 odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev.«

Večina ljudi, tako prof. Proctor, začne kaditi že v najstniških letih: »Kar 80 odstotkov jih kadi že pred 18 letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti.«

14. december leta 1953, Hotel Plaza, New York. Vodilni možje tobačne industrije so se sestali, da bi uskladili odziv na vse bolj očitno povezavo med cigaretami in rakom. Odločili so se za razvpito kampanjo »Ni še dokazano.« Dva tedna prej – 30. novembra je revija Time objavila članek o tem, da je katran iz cigaretnega dima pri miših povzročil raka. Da bi poimenoval umetnost zavajanja in napačnega informiranja ter tehnike, ki jih je cigaretna industrija uporabljala za prikrivanje povzročene škode, je prof. Proctor skoval izraz agnotologija. Pravi, da je to je veda o nevednosti.

Prvenstveno so se srečali zato, da bi skovali vojno proti resnici in, po mojem mnenju, ustvarili najbolj smrtonosno zaroto vseh časov. Odločili so se, da se bodo proti znanosti borili z znanostjo. Da bodo dali glas tistim, ki trdijo, da miši niso ljudje in da so podatki epidemiologov zgolj statistika. Po njihovem potrebujemo več dokazov, tema pa je kontraverzna. Tobačna industrija naj bi ravnala odgovorno in skušala priti resnici do dna, dejansko pa je storila vse, da bi resnico zanikala. Zato trdim, da gre za najbolj smrtonosno zaroto vseh časov, ki v nekaterih pogledih še traja. – Robert Proctor

Robert Proctor je letnik 1954. Je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji in sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Njegova knjiga Zlati holokavst je v Združenih državah Amerike izšla leta 2012, letos pa lahko v roke vzamemo že tudi slovenski prevod, ki razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačne industrije. Prevod je izšel pri založbi UMco. Knjigo je prevedel Sandi Kodrič.


Sobotno branje

826 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

Robert Proctor: Zlati holokavst

09.07.2016


»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio.

Cigarete so najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. Večina smrti zaradi njih se bo šele zgodila. – Robert Proctor

Tobačne liste so včasih poimenovali tudi zlati listi. Vendar … zlati za koga? Vsebino knjige Zlati holokavst zlovešče napoveduje že njena naslovnica – Van Goghova podoba lobanje s prižgano cigareto. Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije  zbolijo za pljučnim rakom. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani.

Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne. Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici. – Robert Proctor

Prof. Robert Proctor je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, ki jih je tobačna industrija desetletja skrivala pred javnostjo. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. Luka Šolmajer je v spremni besedi slovenskega prevoda Proctorjeve knjige zapisal, da je knjiga orožje, ki spreminja svet.

Prof. Proctor pravi, da si veliko kadilcev želi, da ne bi kadili: »Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar 70, 80 odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev.«

Večina ljudi, tako prof. Proctor, začne kaditi že v najstniških letih: »Kar 80 odstotkov jih kadi že pred 18 letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti.«

14. december leta 1953, Hotel Plaza, New York. Vodilni možje tobačne industrije so se sestali, da bi uskladili odziv na vse bolj očitno povezavo med cigaretami in rakom. Odločili so se za razvpito kampanjo »Ni še dokazano.« Dva tedna prej – 30. novembra je revija Time objavila članek o tem, da je katran iz cigaretnega dima pri miših povzročil raka. Da bi poimenoval umetnost zavajanja in napačnega informiranja ter tehnike, ki jih je cigaretna industrija uporabljala za prikrivanje povzročene škode, je prof. Proctor skoval izraz agnotologija. Pravi, da je to je veda o nevednosti.

Prvenstveno so se srečali zato, da bi skovali vojno proti resnici in, po mojem mnenju, ustvarili najbolj smrtonosno zaroto vseh časov. Odločili so se, da se bodo proti znanosti borili z znanostjo. Da bodo dali glas tistim, ki trdijo, da miši niso ljudje in da so podatki epidemiologov zgolj statistika. Po njihovem potrebujemo več dokazov, tema pa je kontraverzna. Tobačna industrija naj bi ravnala odgovorno in skušala priti resnici do dna, dejansko pa je storila vse, da bi resnico zanikala. Zato trdim, da gre za najbolj smrtonosno zaroto vseh časov, ki v nekaterih pogledih še traja. – Robert Proctor

Robert Proctor je letnik 1954. Je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji in sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Njegova knjiga Zlati holokavst je v Združenih državah Amerike izšla leta 2012, letos pa lahko v roke vzamemo že tudi slovenski prevod, ki razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačne industrije. Prevod je izšel pri založbi UMco. Knjigo je prevedel Sandi Kodrič.


07.06.2014

Annie Proulx - Gora Brokeback

V tokratnem Sobotnem branju bomo odpotovali petdeset let v preteklost, visoko v gore Wyominga, ene najmanj obljudenih zveznih držav ameriškega zahoda, kjer se odvija morda najslavnejša kavbojska zgodba, kar smo jih slišali v zadnjem času. Govorili bomo seveda o Gori Brokeback Annie Proulx. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


31.05.2014

Katja Perat - Davek na dodano vrednost

V tokratnem Sobotnem branju bomo govorili o davku na dodano vrednost. Pa to še ne pomeni, da se bomo v naslednjih minutah posvečali učinkovitosti davčne uprave, proračunskemu primanjkljaju, sivi ekonomiji in podobnim »veselim« problemom, ki sicer zaposlujejo slovenske davkoplačevalce. Ne; govorili bomo o drugi pesniški zbirki Katje Perat, naslovljeni Davek na dodano vrednost, ki je le še utrdila vtis, da je Peratova bržčas najobetavnejše ime mladega slovenskega pesništva. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


24.05.2014

Revolucija ene slamice

Revolucija ene slamice je revolucija, ki je počasi pridobivala na teži in pomenu. Revolucija ene slamice je namreč knjiga japonskega mikrobiologa in agronoma Masanobuja Fukuoka, ki ima v svetu skorajda kultni status, njen avtor pa velja za enega izmed začetnikov sodobnih ekoloških gibanj. V Revoluciji ene slamice, ki je izšla v izvirniku že daljnega leta 1975, je podana ostra kritika sodobnega načina kmetovanja, ki tako naravi kot človekovemu zdravju povzroča veliko škodo, predstavljen pa je tudi Fukuokov alternativni pristop, ki ga pogosto imenujejo kar zen kmetijstvo. Revoluciji ene slamice, ki je zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu neposredno iz japonščine, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.


17.05.2014

Kurt Vonnegut - Klavirski avtomat

Obešenjaški humor, ostra družbeno-kritična satira in zgodba, ki sodi v zvrst znanstvene fantastike. To je bil recept, ki je ameriškemu pisatelju Kurtu Vonnegutu v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesel svetovno slavo. A koreninam takšne Vonnegutove pisateljske strategije lahko pravzaprav sledimo še dlje v preteklost, vse do njegovega prvenca, Klavirskega avtomata, ki je izšel že leta 1952. Zdaj je to delo izšlo tudi v slovenskem prevodu in zdi se, da je v njem napovedano marsikaj takega, kar smo pozneje brali v pisateljevih kultnih romanih, kot so Mačja zibka, Klavnica 5 in Zajtrk prvakov. Več in podrobneje o Klavirskem avtomatu pa v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


10.05.2014

Roberto Bolano - 2666

Eden najbolj izvirnih in tudi najvplivnejših južnoameriških pisateljev zadnjega časa, Čilenec Roberto Bolano, je pisanju danes že kar kultnega romana 2666 posvetil zadnjih pet let svojega življenja, ko se je že jasno zavedal, da bitke z boleznijo ne bo dobil. Bil je odločen, da pred koncem napiše veliko fresko naše civilizacije, civilizacije na robu propada. Po mnenju številnih kritikov mu je to tudi uspelo. Pet delov romana 2666 na zajetnih 860 straneh poda pet komplementarnih in obenem izredno različnih zgodb, ki vsaka po svoje razkrivajo sodobno družbo. Romanu 2666, ki je v slovenskem prevodu izšel pri Mladinski knjigi, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.


03.05.2014

Lars Saaby Christensen: Beatli

Roman Beatli norveškega pisatelja Larsa Saabyeja Christensena je prvič izšel že leta 1984 in skozi čas dosegel ogromen uspeh ter pridobil status kultnega dela. Pred nekaj leti so ga norveški bralci izbrali tudi za svojo najljubšo knjigo. Dogajanje, ki slikovito opiše sedemletno obdobje odraščanja štirih najstnikov, je postavljeno v Oslo in daje vtis sočutne pripovedi o številnih težavah in velikih načrtih, s katerimi se je v 60-ih letih prejšnjega stoletja srečevala (in se še danes srečuje) odraščajoča mladina. Velik vpliv na glavne protagoniste romana pa imajo tudi dejanski Beatli, prek katerih avtor spretno, na lahkoten način, naslovi nekatere pereče teme (zahodne) družbe, kot so popivanje, nasilje, spolnost, soočanje s smrtjo in politični aktivizem. Roman je v slovenščino prevedel Darko Čuden, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin.


26.04.2014

John McGahern: Tema

John McGahern velja za enega najpomembnejših irskih književnikov poznega 20. stoletja. Pri založbi Modrijan so pred kratkim izdali njegovo delo Tema (Dark), v katerem je dogajanje postavil v samotno podeželsko okolje Irske. Pisatelj se v romanu ukvarja z odraščanjem glavne osebe, krivdo in nenadzorovano spolnostjo, ki jo izkrivljata tako lokalna puritanska pobožnost kot tudi nenavaden nasilen in dvomljiv odnos med očetom in sinom. Roman je bil zaradi prikrite kritike Rimskokatoliške cerkve in nekaterih erotičnih sekvenc na Irskem nekaj časa prepovedan. S prevajalko Majo Novak se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek.


19.04.2014

Maurice Maeterlinck - Tople grede

Belgijski nobelovec Maurice Maeterlinck je v kontekstu svetovne književnosti znan predvsem po svojih dramah, ki so v očeh literarne zgodovine obveljala za vzorčen primer tako imenovanega statičnega gledališča. Z deli, kot so Peleas in Melisanda, Slepci in Sinja ptica, ki so skušala z besedo in podobo nevidno napraviti vidno, je pomembno vplival na številne mlajše dramatike, od Ivana Cankarja do Samuela Becketta. Toda Maeterlinckovo ustvarjanje za oder ima svoje korenine v doslej le malo znani pesniški zbirki Tople grede. V njej avtor vztrajno upesnjuje hlepenje duše, da bi presegla svoje domače in dobro znano pa tudi nekoliko utesnjujoče okolje in se iz spon vsakdana vzdignila k neznanemu, presežnemu, nemara tudi neizrekljivemu. Zaradi tega so Maeterlinckovo poezijo v dvajsetem stoletju radi prebirali bolj mistično navdahnjeni bralke in bralci. Kako prepričljiva so te pesmi danes, pa bomo preverili v tokratnem Sobotnem branju. S prevajalcem Tople grede, Vladimirjem Pogačnikom, se je pogovarjal Goran Dekleva.


12.04.2014

Jaz sem Malala

Ko so muslimanski skrajneži zavzeli dolino Svat na severu Pakistana, se jim je po robu postavila drobna deklica. Malala Jusafzaj ni hotela molčati, temveč se je z vso močjo bojevala za svojo pravico do izobraževanja. 9. oktobra 2012 pa je takrat petnajstletna Malala, svoj boj za osnovne človekove pravice skoraj plačala z življenjem. Ko se je s šolskim kombijem vračala domov, so jo talibani ustrelili v glavo. Nihče ni verjel, da bo preživela. Njeno čudežno preživetje pa jo je iz odročne pakistanske doline odpeljalo v sobane Organizacije združenih narodov v New Yorku. Pri šestnajstih je postala svetovna ikona mirovnih protestov in najmlajša nominiranka za Nobelovo nagrado za mir. O njeni pretresljivi zgodbi in o družbenih razmerah v Pakistanusmo z spregovorili v oddaji Sobotno branje z gostom dr. Primožem Šterbencem . Oddajo je pripravila Martina Černe.


05.04.2014

Neža Maurer: Ljubezenski triptih

Založba Sanje je ob letošnjem svetovnem dnevu poezije izdala Ljubezenski triptih, knjigo s pesmimi Neže Maurer. Ta nam tako v treh poglavjih - Hrepenenje, Iste besede ne pomenijo vselej isto in Vlaki vabijo - prinaša svojo poezijo z ljubezensko in refleksivno tematiko. V prav vseh pesmih spoštovane in priljubljene umetnice slovenske besede se kaže iskrenost, saj se tudi v vsakdanjem življenju ne pretvarja. Ljubezenski triptih nam bosta predstavili Tjaša Koprivec, urednica založbe Sanje, in pesnica Neža Maurer. Njune misli je ob izbranih pesmih, ki jih je interpretirala Jasna Rodošek, zbral Boštjan Močnik.


29.03.2014

Goran Tribuson - Zgodovina pornografije

Zgodovina pornografije ni zgodovina pornografije. Izredno priljubljeni roman hrvaškega pisatelja Gorana Tribusona, ki je zdaj izšel v slovenskem prevodu pri Mladinski založbi, je pravzaprav roman o odraščanju. In vzporedno z odraščanjem skupine fantov v manjšem hrvaškem mestu, je tudi roman o državi, ki je že nekaj časa ni več. Duhovita in sočna pripoved ponuja številne vzporednice vsakemu odraščanju, ponuja pa tudi vzporednice današnjemu času, ki se včasih rad predstavlja kot nekaj povem novega in drugačnega. Morda tudi zato Zgodovina pornografije že 26 let vztrajno širi krog svojih bralcev.


22.03.2014

Obtožena

Slavenka Drakulić je ena opaznejših mednarodno uveljavljenih sodobnih hrvaških pisateljic in publicistk. V njenem zadnjem romanu Obtožena, ki ga bomo predstavili v tokratnem Sobotnem branju in ki je nedavno izšel pri založbi V.B.Z., pripoveduje o nasilju nad otroki in bolečini, ki so jo povzročile nezaceljene rane čustvene travme. Poznavalko njenega ustvarjanja in prevajalko Sonjo Polanc je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek, ki je tudi prelistala roman.


15.03.2014

Cheryl Strayed: Divja

Na slovenske knjižne police je prišel prevod zgodbe, ki je navdušila svet. Knjiga, ki nosi naslov Divja je delo ameriške novinarke in pisateljice Scheryl Strayed, ki se je pri 26 letih odpravila na Pacifiško gorsko peš pot. Izjemno zgodbo o iskanju same sebe skozi 1.500 kilometrov puščave, gorovji in nedotaknjenih gozdov zahodnega roba ZDA je predstavila v mešanici potopisa in avtobiografije. Svoja doživljanja in spomine je strnila v več kot 400 strani dolgo uspešnico. O knjigi je spregovoril tudi Gregor Fodransperg, prvi Slovenec, ki je leta 2001 opravil 4220 kilometrov dolg pohod čez Pacifiški greben v ZDA. Oddajo Sobotno branje pripravlja Martina Černe.


08.03.2014

Desa Muck: Panika

V tem času je znova postala aktualna knjiga Dese Muck Panika, zahvala gre predvsem pravkar izdani istoimenski komični melodrami v produkciji RTV Slovenija. Desa Muck, ena najbolj izposojenih slovenskih avtoric - lansko leto so si njena dela izposodili več kot 53.000-krat -, je stara znanka pisanja o kočljivih temah predvsem za mladino in otroke. Panika je njen prvi roman za odrasle, doživel je pa že kar 5. ponatis. In še zanimiv podatek: če je bila knjiga v vseh slovenskih knjižnicah še leta 2003 izposojena 528-krat, je čez eno leto ta številka narasla na 6645. Letošnje leto bo ravno zaradi filma številka gotovo podobna, če ne višja. Sicer pa v romanu Panika spremljamo transformacijo ženske, ki je nihče ne opazi, v žensko, ki je opazila samo sebe in prek duhovitih katastrof, ki si sledijo ena za drugo v neprekinjenem ritmu, na koncu postavi temelje svojega novega življenja skozi ljubezen do sebe. Oddajo, v kateri se besede vrtijo predvsem o prehodu literature na filmsko platno, je pripravila Tina Lamovšek.


01.03.2014

Tragedija ljudstva - ruska revolucija (1894 - 1924)

Slovenski bralci se z delom znanega in za nekatere tudi kontroverznega britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa seznanja v obratnem kronološkem zaporedju. Po Natašinem plesu in Šepetalcih je v prevodu Mateja Veniera končno izšla še Tragedija ljudstva, delo iz leta 1996, s katerim je pozorni raziskovalec ruske zgodovine pravzprav dosegel mednarodni sloves. Figes v Tragediji zajame izjemno široko, ustaljene časovne mejnike ruskih revolucij na prelomu 19. in 20. stoletja smelo razmakne in jih umesti v obdobje od 1894 do 1924. Pri tem pa se pri pretresanju vzrokov za revolucionarno vrenje bolj kot na delovanje političnih sil in idejnih tokov naslanja na zgodovinske danosti ruske kulture in družbe. Prevajalca Mateja Veniera je v Sobotnem branju gostil Andrej Stopar. V soboto, 1. marca ob 14.30 na Prvem programu Radia Slovenija.


22.02.2014

Vikram Seth - Enaka glasba

Z romanom Enaka glasba smo v slovenščini prvič dobili delo v svetu zelo uveljavljenega indijskega pisatelja Vikrama Setha. Toda bralci, ki bi pričakovali kak nov vpogled v Indijo in indijsko kulturo, bi se zelo zmotili. Sethov literarni opus je tako formalno kot vsebinsko namreč izredno raznolik in Enaka glasba je nedvomno njegov "evropski" roman. In kot pove že naslov, ima v njem osrednjo vlogo glasba, konkretneje evropska klasična glasba. Romanu Enaka glasba, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki Cankarjeve založbe, in njegovemu zanimivemu avtorju smo se posvetili v oddaji Sobotno branje.


15.02.2014

Mastna laž

Dr. Robert Lustig nam v svoji knjigi Mastna laž ali grenka resnica o sladkorju odpira oči, da je za veliko zdravstvenih problemov kriv sladkor. Tega avtor, priznani ameriški zdravnik, označi kar za strup in opozarja, da je z njim prežeta skoraj vsa predelana hrana. Problem je v tem, da se je v zadnjega pol stoletja poraba nekdaj redke začimbe potrojila. Kot poudarja Lustig je sladkor glavni krivec za naše kronično širše postave, za povečano tveganje diabetesa tipa 2 in nabor drugih bolezni. V tokratnem sobotnem branju smo prelistali povsem svež prevod založbe UMco.


08.02.2014

Milan Jesih - Lahkoda

V tokratnem Sobotnem branju smo se posvetili enajsti pesniški zbirki Milana Jesiha z naslovom Lahkoda. Ob zbirki, ki prinaša obilje pesmi v prepoznavni pesniški govorici enega večjih mojstrov slovenskega jezika, smo se s pesnikom pogovarjali o pisanju pesmi, o jeziku in o pomenu poezije v današnjem času. Milan Jesih pa nam je interpretiral tudi dve pesmi iz nove zbirke.


01.02.2014

Tiziano Terzani - Vedeževalec mi je rekel

Zdaj, ko je zima naposled pokazala svoje zobe in življenje po Sloveniji grenijo sneg, žled in poledica, našo domišljijo vse bolj vznemirja misel na lagodne, tople, sončne dni. No, prav ta čas pa se najlepše potuje po deželah Indokine. Nebo nad Burmo in Laosom, nad Tajsko, Kambodžo in Vietnamom je v prvih mesecih leta namreč malodane brez oblačka, monsun je le še oddaljen spomin, temperature pa so, četudi prav poletno razžarjene, vendarle obvladljive celo za zmernega podnebja vajene Evropejce. Zato se bomo v tokratnem Sobotnem branju zatopili v delo Vedeževalec mi je rekel, izvrsten potopis italijanskega novinarja Tiziana Terzanija, ki je leta 1993 vandral po morskih poteh, cestah in železnicah jugovzhodne Azije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


25.01.2014

Jaz sem Zlatan Ibrahimović

Ne samo ljubitelji nogometa in športa nasploh, vsak bo z zanimanjem bral biografijo o švedskem nogometašu Zlatanu Ibrahimoviću. Knjigo je posvetil družini in vsem otrokom, ki so drugačni, ki nekoliko izstopajo in ki so izločeni zaradi popolnoma napačnih razlogov: »V redu je biti drugačen, verjemite mi - meni se je izplačalo.« Oddajo je pripravila Helena Premrl.


Stran 27 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov