Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Klemen Košir: Ojtajota

23.12.2017


Terenske pripovedke o kislem zelju, repici, joti in še čem

Jota je zimska jed, tradicionalna za podeželje, priljubljena tudi v mestu, ključni sestavini sta kislo zelje in kisla repa. Da bi o tej jedi napisali kuharsko knjigo? Zakaj pa ne. Prav to je s svojo najnovejšo knjigo Ojtajota, ki je izšla konec novembra v samozaložbi, napravil Klemen Košir in oznako kuharsko knjigo postavil pod narekovaje. Ojtajota, ki je prejela nagrado letošnjega knjižnega sejma za najlepše oblikovano kuharsko knjigo, poleg receptov vsebuje pripovedi o tradiciji priprave te jedi z različnih delov Slovenije, severne Italije in hrvaške Istre. Več v tokratni oddajo Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman.


Sobotno branje

812 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

Klemen Košir: Ojtajota

23.12.2017


Terenske pripovedke o kislem zelju, repici, joti in še čem

Jota je zimska jed, tradicionalna za podeželje, priljubljena tudi v mestu, ključni sestavini sta kislo zelje in kisla repa. Da bi o tej jedi napisali kuharsko knjigo? Zakaj pa ne. Prav to je s svojo najnovejšo knjigo Ojtajota, ki je izšla konec novembra v samozaložbi, napravil Klemen Košir in oznako kuharsko knjigo postavil pod narekovaje. Ojtajota, ki je prejela nagrado letošnjega knjižnega sejma za najlepše oblikovano kuharsko knjigo, poleg receptov vsebuje pripovedi o tradiciji priprave te jedi z različnih delov Slovenije, severne Italije in hrvaške Istre. Več v tokratni oddajo Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman.


19.07.2014

Lenart J. Kučič

Včasih se zdi, da je edini pravi čas za branje dobre literature dopustniški čas - še posebej poletni. Če že vzamete v roke knjigo, naj vam jo priporočijo najboljši bralci in najboljše bralke! Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetovali prijatelju ali prijateljici? Poslušalkam in poslušalcem Prvega programa bo pri izbiri literature danes svetoval novinar in kolumnist Sobotne priloge časnika Delo Lenart J. Kučič. Da je ljubezen eden najpogostejših motivov tako v knjigah kot v vsakdanjem življenju, nakazujejo 3 biografije po izboru našega sogovornika: 'Voltaire in love' pisateljice Nancy Mitford, Jacqueline Raoul-Duval in njeno delo 'Kafka, večni zaročenec' ter 'Pač mulca' avtorice in glasbenice Patti Smith. O podrobnostih je za oddajo Sobotno branje spraševala Tina Lamovšek.


12.07.2014

Nejc Gazvoda

Včasih se zdi, da je edini pravi čas za branje dobre literature dopustniški čas - še posebej poletni. Če že vzamete v roke knjigo, naj vam jo priporočijo najboljši bralci in najboljše bralke! Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetovali prijatelju ali prijateljici? Poslušalkam in poslušalcem Prvega programa bo pri izbiri literature tokrat svetoval režiser in scenarist Nejc Gazvoda. Njegov izbor nakazuje žanrsko pestrost njegovega branja, ki se razteza od psihoanalitičnega priročnika in s Pulitzerjevo nagrado nagrajenega romana do knjige, ki cilja na najstniškega bralca. Nejc Gazvoda je za vas izbral: knjigo The Examined Life pisatelja Stephena Grosa, roman pisateljice Donne Tartt The Golfinch, mladostniško naravnano delo Johna Greena Krive so zvezde in še zgodobo o potovanju v času Stephena Kinga z naslovom 11/22/63. Zakaj bi posegli ravno po naštetih, je preverila Tina Lamovšek. foto: rtvslo.si


05.07.2014

Davorin Lenko

Poletje je v marsičem poseben čas in običajno pravi za branje dobre literature. Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetoval prijatelju ali prijateljici? Katera dela so se mu tako vtisnila v spomin in jih je doživel tako močno, da jih lahko utemeljeno svetuje tudi poslušalkam in poslušalcem Prvega programa, bo Matic Jerman vprašal letošnjega kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Foto: Marija Terpin Mlinar.


28.06.2014

Marjan Rožanc - Maša dvajsetega stoletja

Po dnevu odmora se svetovno prvenstvo v nogometu nocoj nadaljuje z boji osmine finala. Zato se bomo tudi v tokratnem Sobotnem branju posvetili nogometu. A to še ne pomeni, da bomo pod drobnogled vzeli kako izmed v zadnjem času precej priljubljenih biografij nogometnih zvezdnikov. Ne; spregovorili bomo o Maši dvajsetega stoletja, knjigi Marjana Rožanca. V njej so zbrani pisateljevi najtehtnejši športu posvečeni eseji, tem pa je literarni zgodovinar Tomo Virk, ki je Mašo dvajsetega stoletja pripravil za objavo, dodal še tistih nekaj odlomkov iz Rožančevih romanov, ki prav tako govorijo o najbolj priljubljeni igri na svetu. Kako je torej klasik druge polovice slovenskega dvajsetega stoletja pisal o nogometu, je preveril Goran Dekleva.


21.06.2014

Kresnikovi finalisti 2014

Strokovna žirija, ki izbira letošnjega kresnika, je morala prebrati skoraj sto romanov. Zdaj, le nekaj dni pred podelitvijo nagrade za najboljši slovenski roman leta 2013, se odloča le še med petimi. Kakšne so odlike teh del pa preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


14.06.2014

Alex Capus: Leon in Louise

Pri Cankarjevi založbi je izšel slovenski prevod romana z naslovom Leon in Louise, avtorja Alexa Capusa, ki je kakor mnoga njegova dela naslonjen na resnične dogodke in zgodbe resničnih oseb. Le da si pisatelj tokrat ni izbral usode kakšne znamenite zgodovinske osebnosti, temveč nekaj ključnih trenutkov v življenju svojega deda. V ospredju romana je zgodba o veliki, skoraj sedemdeset let trajajoči ljubezni, v ozadju pa burna zgodovina 20.stoletja. Lepo zgodbo o lepi ljubezni v grdih časih, smo predstavili v tokratni oddaji Sobotno branje. Pogovarjali smo se s prevajalko Mojco Kranjc. Oddajo je pripravila Martina Černe.


07.06.2014

Annie Proulx - Gora Brokeback

V tokratnem Sobotnem branju bomo odpotovali petdeset let v preteklost, visoko v gore Wyominga, ene najmanj obljudenih zveznih držav ameriškega zahoda, kjer se odvija morda najslavnejša kavbojska zgodba, kar smo jih slišali v zadnjem času. Govorili bomo seveda o Gori Brokeback Annie Proulx. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


31.05.2014

Katja Perat - Davek na dodano vrednost

V tokratnem Sobotnem branju bomo govorili o davku na dodano vrednost. Pa to še ne pomeni, da se bomo v naslednjih minutah posvečali učinkovitosti davčne uprave, proračunskemu primanjkljaju, sivi ekonomiji in podobnim »veselim« problemom, ki sicer zaposlujejo slovenske davkoplačevalce. Ne; govorili bomo o drugi pesniški zbirki Katje Perat, naslovljeni Davek na dodano vrednost, ki je le še utrdila vtis, da je Peratova bržčas najobetavnejše ime mladega slovenskega pesništva. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


24.05.2014

Revolucija ene slamice

Revolucija ene slamice je revolucija, ki je počasi pridobivala na teži in pomenu. Revolucija ene slamice je namreč knjiga japonskega mikrobiologa in agronoma Masanobuja Fukuoka, ki ima v svetu skorajda kultni status, njen avtor pa velja za enega izmed začetnikov sodobnih ekoloških gibanj. V Revoluciji ene slamice, ki je izšla v izvirniku že daljnega leta 1975, je podana ostra kritika sodobnega načina kmetovanja, ki tako naravi kot človekovemu zdravju povzroča veliko škodo, predstavljen pa je tudi Fukuokov alternativni pristop, ki ga pogosto imenujejo kar zen kmetijstvo. Revoluciji ene slamice, ki je zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu neposredno iz japonščine, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.


17.05.2014

Kurt Vonnegut - Klavirski avtomat

Obešenjaški humor, ostra družbeno-kritična satira in zgodba, ki sodi v zvrst znanstvene fantastike. To je bil recept, ki je ameriškemu pisatelju Kurtu Vonnegutu v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesel svetovno slavo. A koreninam takšne Vonnegutove pisateljske strategije lahko pravzaprav sledimo še dlje v preteklost, vse do njegovega prvenca, Klavirskega avtomata, ki je izšel že leta 1952. Zdaj je to delo izšlo tudi v slovenskem prevodu in zdi se, da je v njem napovedano marsikaj takega, kar smo pozneje brali v pisateljevih kultnih romanih, kot so Mačja zibka, Klavnica 5 in Zajtrk prvakov. Več in podrobneje o Klavirskem avtomatu pa v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


10.05.2014

Roberto Bolano - 2666

Eden najbolj izvirnih in tudi najvplivnejših južnoameriških pisateljev zadnjega časa, Čilenec Roberto Bolano, je pisanju danes že kar kultnega romana 2666 posvetil zadnjih pet let svojega življenja, ko se je že jasno zavedal, da bitke z boleznijo ne bo dobil. Bil je odločen, da pred koncem napiše veliko fresko naše civilizacije, civilizacije na robu propada. Po mnenju številnih kritikov mu je to tudi uspelo. Pet delov romana 2666 na zajetnih 860 straneh poda pet komplementarnih in obenem izredno različnih zgodb, ki vsaka po svoje razkrivajo sodobno družbo. Romanu 2666, ki je v slovenskem prevodu izšel pri Mladinski knjigi, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.


03.05.2014

Lars Saaby Christensen: Beatli

Roman Beatli norveškega pisatelja Larsa Saabyeja Christensena je prvič izšel že leta 1984 in skozi čas dosegel ogromen uspeh ter pridobil status kultnega dela. Pred nekaj leti so ga norveški bralci izbrali tudi za svojo najljubšo knjigo. Dogajanje, ki slikovito opiše sedemletno obdobje odraščanja štirih najstnikov, je postavljeno v Oslo in daje vtis sočutne pripovedi o številnih težavah in velikih načrtih, s katerimi se je v 60-ih letih prejšnjega stoletja srečevala (in se še danes srečuje) odraščajoča mladina. Velik vpliv na glavne protagoniste romana pa imajo tudi dejanski Beatli, prek katerih avtor spretno, na lahkoten način, naslovi nekatere pereče teme (zahodne) družbe, kot so popivanje, nasilje, spolnost, soočanje s smrtjo in politični aktivizem. Roman je v slovenščino prevedel Darko Čuden, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin.


26.04.2014

John McGahern: Tema

John McGahern velja za enega najpomembnejših irskih književnikov poznega 20. stoletja. Pri založbi Modrijan so pred kratkim izdali njegovo delo Tema (Dark), v katerem je dogajanje postavil v samotno podeželsko okolje Irske. Pisatelj se v romanu ukvarja z odraščanjem glavne osebe, krivdo in nenadzorovano spolnostjo, ki jo izkrivljata tako lokalna puritanska pobožnost kot tudi nenavaden nasilen in dvomljiv odnos med očetom in sinom. Roman je bil zaradi prikrite kritike Rimskokatoliške cerkve in nekaterih erotičnih sekvenc na Irskem nekaj časa prepovedan. S prevajalko Majo Novak se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek.


19.04.2014

Maurice Maeterlinck - Tople grede

Belgijski nobelovec Maurice Maeterlinck je v kontekstu svetovne književnosti znan predvsem po svojih dramah, ki so v očeh literarne zgodovine obveljala za vzorčen primer tako imenovanega statičnega gledališča. Z deli, kot so Peleas in Melisanda, Slepci in Sinja ptica, ki so skušala z besedo in podobo nevidno napraviti vidno, je pomembno vplival na številne mlajše dramatike, od Ivana Cankarja do Samuela Becketta. Toda Maeterlinckovo ustvarjanje za oder ima svoje korenine v doslej le malo znani pesniški zbirki Tople grede. V njej avtor vztrajno upesnjuje hlepenje duše, da bi presegla svoje domače in dobro znano pa tudi nekoliko utesnjujoče okolje in se iz spon vsakdana vzdignila k neznanemu, presežnemu, nemara tudi neizrekljivemu. Zaradi tega so Maeterlinckovo poezijo v dvajsetem stoletju radi prebirali bolj mistično navdahnjeni bralke in bralci. Kako prepričljiva so te pesmi danes, pa bomo preverili v tokratnem Sobotnem branju. S prevajalcem Tople grede, Vladimirjem Pogačnikom, se je pogovarjal Goran Dekleva.


12.04.2014

Jaz sem Malala

Ko so muslimanski skrajneži zavzeli dolino Svat na severu Pakistana, se jim je po robu postavila drobna deklica. Malala Jusafzaj ni hotela molčati, temveč se je z vso močjo bojevala za svojo pravico do izobraževanja. 9. oktobra 2012 pa je takrat petnajstletna Malala, svoj boj za osnovne človekove pravice skoraj plačala z življenjem. Ko se je s šolskim kombijem vračala domov, so jo talibani ustrelili v glavo. Nihče ni verjel, da bo preživela. Njeno čudežno preživetje pa jo je iz odročne pakistanske doline odpeljalo v sobane Organizacije združenih narodov v New Yorku. Pri šestnajstih je postala svetovna ikona mirovnih protestov in najmlajša nominiranka za Nobelovo nagrado za mir. O njeni pretresljivi zgodbi in o družbenih razmerah v Pakistanusmo z spregovorili v oddaji Sobotno branje z gostom dr. Primožem Šterbencem . Oddajo je pripravila Martina Černe.


05.04.2014

Neža Maurer: Ljubezenski triptih

Založba Sanje je ob letošnjem svetovnem dnevu poezije izdala Ljubezenski triptih, knjigo s pesmimi Neže Maurer. Ta nam tako v treh poglavjih - Hrepenenje, Iste besede ne pomenijo vselej isto in Vlaki vabijo - prinaša svojo poezijo z ljubezensko in refleksivno tematiko. V prav vseh pesmih spoštovane in priljubljene umetnice slovenske besede se kaže iskrenost, saj se tudi v vsakdanjem življenju ne pretvarja. Ljubezenski triptih nam bosta predstavili Tjaša Koprivec, urednica založbe Sanje, in pesnica Neža Maurer. Njune misli je ob izbranih pesmih, ki jih je interpretirala Jasna Rodošek, zbral Boštjan Močnik.


29.03.2014

Goran Tribuson - Zgodovina pornografije

Zgodovina pornografije ni zgodovina pornografije. Izredno priljubljeni roman hrvaškega pisatelja Gorana Tribusona, ki je zdaj izšel v slovenskem prevodu pri Mladinski založbi, je pravzaprav roman o odraščanju. In vzporedno z odraščanjem skupine fantov v manjšem hrvaškem mestu, je tudi roman o državi, ki je že nekaj časa ni več. Duhovita in sočna pripoved ponuja številne vzporednice vsakemu odraščanju, ponuja pa tudi vzporednice današnjemu času, ki se včasih rad predstavlja kot nekaj povem novega in drugačnega. Morda tudi zato Zgodovina pornografije že 26 let vztrajno širi krog svojih bralcev.


22.03.2014

Obtožena

Slavenka Drakulić je ena opaznejših mednarodno uveljavljenih sodobnih hrvaških pisateljic in publicistk. V njenem zadnjem romanu Obtožena, ki ga bomo predstavili v tokratnem Sobotnem branju in ki je nedavno izšel pri založbi V.B.Z., pripoveduje o nasilju nad otroki in bolečini, ki so jo povzročile nezaceljene rane čustvene travme. Poznavalko njenega ustvarjanja in prevajalko Sonjo Polanc je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek, ki je tudi prelistala roman.


15.03.2014

Cheryl Strayed: Divja

Na slovenske knjižne police je prišel prevod zgodbe, ki je navdušila svet. Knjiga, ki nosi naslov Divja je delo ameriške novinarke in pisateljice Scheryl Strayed, ki se je pri 26 letih odpravila na Pacifiško gorsko peš pot. Izjemno zgodbo o iskanju same sebe skozi 1.500 kilometrov puščave, gorovji in nedotaknjenih gozdov zahodnega roba ZDA je predstavila v mešanici potopisa in avtobiografije. Svoja doživljanja in spomine je strnila v več kot 400 strani dolgo uspešnico. O knjigi je spregovoril tudi Gregor Fodransperg, prvi Slovenec, ki je leta 2001 opravil 4220 kilometrov dolg pohod čez Pacifiški greben v ZDA. Oddajo Sobotno branje pripravlja Martina Černe.


08.03.2014

Desa Muck: Panika

V tem času je znova postala aktualna knjiga Dese Muck Panika, zahvala gre predvsem pravkar izdani istoimenski komični melodrami v produkciji RTV Slovenija. Desa Muck, ena najbolj izposojenih slovenskih avtoric - lansko leto so si njena dela izposodili več kot 53.000-krat -, je stara znanka pisanja o kočljivih temah predvsem za mladino in otroke. Panika je njen prvi roman za odrasle, doživel je pa že kar 5. ponatis. In še zanimiv podatek: če je bila knjiga v vseh slovenskih knjižnicah še leta 2003 izposojena 528-krat, je čez eno leto ta številka narasla na 6645. Letošnje leto bo ravno zaradi filma številka gotovo podobna, če ne višja. Sicer pa v romanu Panika spremljamo transformacijo ženske, ki je nihče ne opazi, v žensko, ki je opazila samo sebe in prek duhovitih katastrof, ki si sledijo ena za drugo v neprekinjenem ritmu, na koncu postavi temelje svojega novega življenja skozi ljubezen do sebe. Oddajo, v kateri se besede vrtijo predvsem o prehodu literature na filmsko platno, je pripravila Tina Lamovšek.


Stran 26 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov