Antiutopija o fundamentalistični družbi bližnje prihodnosti, kjer ženske postanejo lastnina

Pred nekaj dnevi je na podelitvi zlatih globusov, prestižnih filmskih in televizijskih nagrad, ki jih podeljuje društvo tujih dopisnikov v Hollywoodu, v kategoriji za najboljšo dramsko TV-nadaljevanko triumfirala Deklina zgodba. Ta serija se seveda organsko vpisuje v širši tok intelektualno zahtevnejših, umetniško polnejših nadaljevank, ki zadnja leta cvetijo na ameriški televiziji, vendar pa ne gre pozabiti, da imamo ob Deklini zgodbi pravzaprav opravka s priredbo enega svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij. Odmevna nadaljevanka je svoje življenje namreč začela kot roman, pod katerega se je podpisala Margaret Atwood, ki velja za eno kritiško najbolj hvaljenih pa tudi med najširšimi bralskimi krogi najbolj priljubljenih pisateljic sodobne kanadske književnosti. Kakšno zgodbo je torej napletla Atwoodova v Deklini zgodbi, da je z njo osvojila najprej bralsko, zdaj pa še gledalsko občinstvo po vsem svetu? – Odgovor iščemo v pogovoru s slovensko prevajalko Dekline zgodbe, Miriam Drev.