Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na »tabletah in igli« so bili civilisti, vojaki, zloglasni feldmaršali in pacient A – Adolf Hitler
Prvega septembra mineva osemdeset let od izbruha druge svetovne vojne. O vzrokih in okoliščinah, ki so privedli do največje morije v zgodovini, je bilo do sedaj napisanih že nič koliko knjig. V tokratnem Sobotnem branju je v precepu delo Normana Ohlerja Popolna omama – droge v tretjem rajhu. Nemški publicist med številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo o Hitlerju, nacizmu in vojni, izpostavlja načrtne in sistematične zlorabe mamil tako v nemški vojski kot tudi v nemškem državnem vodstvu. Kako so torej trde droge vplivale na potek svetovnega spopada?
Novinar in pisatelj Norman Ohler je opravil pogovore s številnimi pričami, vojaškimi zgodovinarji in zdravniki ter preučil dokumente v nemških in ameriških arhivih. Pred njim se je izrisala slabo poznana, tudi zamolčana resnica o nacistični Nemčiji in o zločinskem vodstvu režima, ki je svet pahnil v drugo svetovno vojno. Iz zapisov Hitlerjevega osebnega zdravnika Theodorja Morella mu je uspelo razvozlati, kdo so bili pacienti A, B in C, ki so bili odvisni od vsakodnevnih odmerkov Morellovih čudežnih injekcij. Pred Ohlerjem se je razgalila resnica o zlorabi najtrših drog v tretjem rajhu; na »tabletah in igli« so bili tako rekoč vsi: od civilistov do vojakov in zloglasnih feldmaršalov in nenazadnje do pacienta A – samega Adolfa Hitlerja. Na vrhuncu Hitlerjeve odvisnosti mu je moral Morell večkrat dnevno vbrizgati mešanico, ki je vsebovala več kot 80 različnih substanc.
Temačno ozadje je pritegnilo tudi dr. Andreja Studna z Inštituta za novejšo zgodovino. Slovenski zgodovinar pravi, da se je množična proizvodnja, uporaba in zloraba drog v Nemčiji razmahnila po porazu v prvi svetovni vojni. Takratno obdobje je prav gotovo zaznamoval razvoj sintetičnega metamfetamina – čudežnega mamila, poživila, poimenovanega pervitin. Danes bi mu rekli kristal met ali ekstazi. Zloglasni pervitin je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja tako rekoč »ljudska droga«, dostopen in naprodaj v lekarnah. Uporabo pervitina v vojaške namene lahko enačimo z blitzkriegom – bliskovito vojno, v kateri je nemška vojska 1. septembra leta 1939 prestopila poljsko mejo.
822 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Na »tabletah in igli« so bili civilisti, vojaki, zloglasni feldmaršali in pacient A – Adolf Hitler
Prvega septembra mineva osemdeset let od izbruha druge svetovne vojne. O vzrokih in okoliščinah, ki so privedli do največje morije v zgodovini, je bilo do sedaj napisanih že nič koliko knjig. V tokratnem Sobotnem branju je v precepu delo Normana Ohlerja Popolna omama – droge v tretjem rajhu. Nemški publicist med številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo o Hitlerju, nacizmu in vojni, izpostavlja načrtne in sistematične zlorabe mamil tako v nemški vojski kot tudi v nemškem državnem vodstvu. Kako so torej trde droge vplivale na potek svetovnega spopada?
Novinar in pisatelj Norman Ohler je opravil pogovore s številnimi pričami, vojaškimi zgodovinarji in zdravniki ter preučil dokumente v nemških in ameriških arhivih. Pred njim se je izrisala slabo poznana, tudi zamolčana resnica o nacistični Nemčiji in o zločinskem vodstvu režima, ki je svet pahnil v drugo svetovno vojno. Iz zapisov Hitlerjevega osebnega zdravnika Theodorja Morella mu je uspelo razvozlati, kdo so bili pacienti A, B in C, ki so bili odvisni od vsakodnevnih odmerkov Morellovih čudežnih injekcij. Pred Ohlerjem se je razgalila resnica o zlorabi najtrših drog v tretjem rajhu; na »tabletah in igli« so bili tako rekoč vsi: od civilistov do vojakov in zloglasnih feldmaršalov in nenazadnje do pacienta A – samega Adolfa Hitlerja. Na vrhuncu Hitlerjeve odvisnosti mu je moral Morell večkrat dnevno vbrizgati mešanico, ki je vsebovala več kot 80 različnih substanc.
Temačno ozadje je pritegnilo tudi dr. Andreja Studna z Inštituta za novejšo zgodovino. Slovenski zgodovinar pravi, da se je množična proizvodnja, uporaba in zloraba drog v Nemčiji razmahnila po porazu v prvi svetovni vojni. Takratno obdobje je prav gotovo zaznamoval razvoj sintetičnega metamfetamina – čudežnega mamila, poživila, poimenovanega pervitin. Danes bi mu rekli kristal met ali ekstazi. Zloglasni pervitin je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja tako rekoč »ljudska droga«, dostopen in naprodaj v lekarnah. Uporabo pervitina v vojaške namene lahko enačimo z blitzkriegom – bliskovito vojno, v kateri je nemška vojska 1. septembra leta 1939 prestopila poljsko mejo.
»Potica je v zavesti Slovenca nekaj praznično samoumevnega«, piše v knjigi Potice iz Slovenije prof. dr. Janez Bogataj. Vsak praznik v letu ima lahko svojo. Božič orehovo, dan samostojnosti in enotnosti pa potico s suhim sadjem. Priznani etnolog v svoji zadnji monografiji najprej stre enigmo o izvoru in razvoju te sladice. Preseje njeno prisotnost v jedilnikih slovenskih pokrajin in jo primerja s podobnim pecivom v Evropi. Potico prepozna tudi kot navdih kulturnega ustvarjanja in simbol naše države. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek.
Profesor doktor Bogomil Ferfila, vodja Ameriških in svetovnih študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je v knjigi Popotniške stopinje Severne Amerike 1972 - 2012, ki je izšla v zbirki Svet na dlani Založbe FDV. zbral 40 let potopisov s svojjih potovanj. Avtorja knjige smo med drugim vprašali, v katero poglavje knjige bi odpotoval, če bi imel časovni stroj. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
»Trideset let sem star, najbolj nora leta bi morala biti za mano, in čeprav danes pravijo, da so trideseta nova dvajseta, bo moja malha pustolovščin ostala prazna,« nas v svoj svet uvede Herman Vitežnik, protagonist prvenca avtorja Miha Stoparja, ki v svojem delu govori o odraščanju v tranzicijskih in turbulentnih časih, kjer junak išče svojo identiteto v malem mestu – Vipavi, kjer so vsi zvezde, od župana do rekorderja v pitju špricerjev. O romanu z naslovom Herman Vitežnik smo spregovorili s publicistko Majo Žvokelj. Oddajo Sobotno branje je pripravila Martina Černe.
Česa vsega ljudje ne počnemo, da bi ohranili svojo vitalnost. Nekateri se, na primer, zagrizeno ukvarjajo s športom, drugi veliko pozornosti posvečajo svoji prehrani, spet tretji verjamejo, da pomaga reševanje križank. No, roman Na Zgornji Maslovki sodobne rusko-izraelske pisateljice Dine Rubine pa nam dopoveduje, da nič ne poživlja tako kot umetnost. Je potemtakem obisk galerije lahko tako učinkovit kot obisk fitnes centra? – Preverjamo v današnjem Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva.
Dela sodobne umetnosti v svetu dosegajo vrtoglave cene, ki gredo v milijone evrov. Gospodarska kriza se trga sodobne umetnosti skorajda ni dotaknila. Francoski novinarki Daniele Granet in Catherine Lamour sta dve leti raziskovali, kakšne zakonitosti se skrivajo v ozadju tega elitnega posla, in svoje ugotovitve predstavili v knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti. V ta svet smo s prevajalcem knjige in umetnostnim kritikom Branetom Kovičem pogledali v oddaji Sobotno branje.
Zdi se, da se slovenski film vnovič prebuja. Kot vedno je za razumevanje sedanjosti dobrodošel pogled v preteklost. Maškarada je knjiga, ki vam bo na novo odkrila slovenske filme in preobrnila pogled na zgodovino slovenskega filma, so zapisali pri založbi UMco. Avtor knjige marcel Štefančič, jr. namreč pravi, da knjiga skuša pokazati, kako se je v slovenskih socialističnih filmih zrcalila svetovna zgodovina filma in kako je svetovna zgodovina filma podžigala strašne fantazije slovenskega filma. O knjigi se je z urednikom Samom Rugljem pogovarjala Urška Henigman.
Ko govorimo o drugi svetovni vojni, praviloma ne mislimo na Avstralijo. A najmanjša celina le ni bila - kot dokazuje tudi zadnji, posthumno izdani roman edinega avstralskega nobelovca, Patricka Whita - izvzeta iz nemirnega in krvavega časa. V Whitovem Visečem vrtu tako beremo o dečku Gilbertu in deklici Irene, ki sta, potem ko v vojni vihri izgubita vsak po enega starša, pred svetovno morijo prisiljena pribežati v predmestje Sydneyja in si tam ustvariti novo življenje in novo identiteto. Njuno zgodbo, ki se žalostno ponavlja tudi v današnjem času, bomo podrobneje osvetlili v tokratnem Sobotnem branju.
Novinar Vasja Badalič v svoji knjigi Teror "trajne svobode" piše o svojih izkušnjah v Afganistanu in Pakistanu, ki ju je večkrat obiskal v zadnjih petih letih ter o dogajanju tam poda zelo kritično sliko.
O KOMEDIJI OSLI TITA MAKCIJA PLAVTA SE JE S KLASIČNIM FILOLOGOM DR. MARKOM MARINČIČEM POGOVARJAL GORA DEKLEVA.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Neveljaven email naslov