Kako so zgodbe oblikovale ljudi, zgodovino in civilizacije

Nobenega dvoma ni, da imamo ljudje radi zgodbe in da imajo določene zgodbe, določene knjige še prav poseben vpliv. Kot pokaže v knjigi Napisani svet nemški komparativist in filozof, sicer predavatelj primerjalne književnosti na Harvardu, pa lahko literatura tudi povsem neposredno usmerja tok zgodovine. Napisani svet predstavi šestnajst zgodb, ki segajo od najstarejšega literarnega besedila Epa o Gilgamešu, prek ključne vloge, ki jo je imela Iliada pri Aleksandrovem osvajanju sveta, vse do sveta sodobnih prodajnih fenomenov, kot je denimo saga o Harryju Potterju. Naj gre za Šeherezado ali afriški ep Sundžata, za vlogo Benjamina Franklina pri vzponu tiska ali za katero drugo veliko revolucijo v širjenju pisane besede, Napisani svet vedno znova preseneti s kakim nepoznanim, a poljudno predstavljenim koščkom iz bogate zakladnice nenavadnih srečanj med literaturo in zgodovino.