Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gilead od blizu ali življenje v tiraniji zločinske, puritanske teokracije
Kanadska pisateljica Margater Atwood, ki raziskuje dediščino mitov in religij in obravnava politične, družbene teme, blizu ji je področje identitet, je najbolj zaslovela s kultnim in odmevnim romanom Deklina zgodba, ki je izšel že leta 1985. Po filmski in televizijski upodobitvi, se je nove zgodbe, v kateri tematizira stanje duha v gileadski diktaturi, lotila nedavno in presenetila. Bralci, ki so pričakovali razjasnitev usode depriviligirane in zasužnjene Odfrede, so ugotovili, da nov roman sicer motivno sledi prejšnjim zamislim o nečloveških razmerah v trdem in mračnem režimu, vendar glas prvoosebne pripovedovalke prevzamejo trije drugi: ženska, ki je podporni steber hierarhije patriarhalne teokracije in odraščajoči dekleti. Vse tri pa so žrtve, katerih spomenike bo okrivalo šele poznejše raziskovanje preteklosti. Roman Testamenti, ki je izšel 35 let po Deklini zgodbi, se začenja 15 let po Odfredinem odhodu s prizorišča, upor proti tiraniji pa se razrašča znotraj ekonomsko, podnebno, okoljsko in družbeno uničene totalitaristične republike in v sosednji državi, kamor s pomočjo aktivistov in vohunov poskuša zbežati čimveč žrtev sistema. Margaret Atwood ustvari nekakšno literarno različico arheologije spomina na ljudi, ki so brezimni okameneli v pozabi preteklih časov, najdbe, ki pričajo o njihovih dejanjih, pa jih znova obujajo v zgodovinskem spominu. V njem so spravljene tudi vse strahote brezpravnih družb, v katerih je človekova osebnost razvrednotena in obstoj upravičen zgolj z opravljanjem dolžnosti…Knjigo je prevedel Uroš Kalčič, urednica knjige, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga pa je Darja Marinšek.
816 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Gilead od blizu ali življenje v tiraniji zločinske, puritanske teokracije
Kanadska pisateljica Margater Atwood, ki raziskuje dediščino mitov in religij in obravnava politične, družbene teme, blizu ji je področje identitet, je najbolj zaslovela s kultnim in odmevnim romanom Deklina zgodba, ki je izšel že leta 1985. Po filmski in televizijski upodobitvi, se je nove zgodbe, v kateri tematizira stanje duha v gileadski diktaturi, lotila nedavno in presenetila. Bralci, ki so pričakovali razjasnitev usode depriviligirane in zasužnjene Odfrede, so ugotovili, da nov roman sicer motivno sledi prejšnjim zamislim o nečloveških razmerah v trdem in mračnem režimu, vendar glas prvoosebne pripovedovalke prevzamejo trije drugi: ženska, ki je podporni steber hierarhije patriarhalne teokracije in odraščajoči dekleti. Vse tri pa so žrtve, katerih spomenike bo okrivalo šele poznejše raziskovanje preteklosti. Roman Testamenti, ki je izšel 35 let po Deklini zgodbi, se začenja 15 let po Odfredinem odhodu s prizorišča, upor proti tiraniji pa se razrašča znotraj ekonomsko, podnebno, okoljsko in družbeno uničene totalitaristične republike in v sosednji državi, kamor s pomočjo aktivistov in vohunov poskuša zbežati čimveč žrtev sistema. Margaret Atwood ustvari nekakšno literarno različico arheologije spomina na ljudi, ki so brezimni okameneli v pozabi preteklih časov, najdbe, ki pričajo o njihovih dejanjih, pa jih znova obujajo v zgodovinskem spominu. V njem so spravljene tudi vse strahote brezpravnih družb, v katerih je človekova osebnost razvrednotena in obstoj upravičen zgolj z opravljanjem dolžnosti…Knjigo je prevedel Uroš Kalčič, urednica knjige, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga pa je Darja Marinšek.
Ko govorimo o drugi svetovni vojni, praviloma ne mislimo na Avstralijo. A najmanjša celina le ni bila - kot dokazuje tudi zadnji, posthumno izdani roman edinega avstralskega nobelovca, Patricka Whita - izvzeta iz nemirnega in krvavega časa. V Whitovem Visečem vrtu tako beremo o dečku Gilbertu in deklici Irene, ki sta, potem ko v vojni vihri izgubita vsak po enega starša, pred svetovno morijo prisiljena pribežati v predmestje Sydneyja in si tam ustvariti novo življenje in novo identiteto. Njuno zgodbo, ki se žalostno ponavlja tudi v današnjem času, bomo podrobneje osvetlili v tokratnem Sobotnem branju.
Novinar Vasja Badalič v svoji knjigi Teror "trajne svobode" piše o svojih izkušnjah v Afganistanu in Pakistanu, ki ju je večkrat obiskal v zadnjih petih letih ter o dogajanju tam poda zelo kritično sliko.
O KOMEDIJI OSLI TITA MAKCIJA PLAVTA SE JE S KLASIČNIM FILOLOGOM DR. MARKOM MARINČIČEM POGOVARJAL GORA DEKLEVA.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Neveljaven email naslov