Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alternativna zgodovina Španije, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ter nasiljem, ki vztrajno spremlja civilizacijo
Roman Zemlja, po kateri stopamo se odvija na španskem podeželju, na kmetiji na robu manjšega mesteca, a v alternativni zgodovini, v kateri je severni Imperij nekje na začetku 20. stoletja podjarmil Španijo in nad domorodci izvedel genocid. Soproga zdaj dementnega, nekdaj pa zelo uspešnega polkovnika Imperija nekega dne na svojem vrtu naleti na molčečega človeka. Človeka, ki ima očitno z zemljo na kmetiji zelo tesno vez. Namesto, da bi ga prijavila, skuša Eva mukoma rekonstruirati njegovo zgodbo, s tem pa postopoma razkriva tudi hrbtno plat svoje lastne osebne zgodbe, ki je utemeljena na mitu o napredku, ki ga je njena civilizacija prinesla zaostalim krajem.
Na eni strani gre v romanu za zelo jasno kritiko globalizacije, kolonializmov, različnih načinov izkoriščanja. A Carrascova odlika je predvsem v tem, da ne poenostavlja in ne išče lahkih odgovorov. Predvsem pa na domišljen način ubesedi teme, ki ga zanimajo.
»Eva lahko rekonstruira Levino zgodbo le tako, da se z njim identificira, to pa se lahko stori samo preko bolečine, preko lastne izgube sina,« razlaga prevajalka Urša Zabukovec. »Ideja, da nas povezuje bolečina, da smo v globini vsi med sabo povezani, to Carrasco zelo izvirno doseže tudi na ravni samega jezika.«
829 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Alternativna zgodovina Španije, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ter nasiljem, ki vztrajno spremlja civilizacijo
Roman Zemlja, po kateri stopamo se odvija na španskem podeželju, na kmetiji na robu manjšega mesteca, a v alternativni zgodovini, v kateri je severni Imperij nekje na začetku 20. stoletja podjarmil Španijo in nad domorodci izvedel genocid. Soproga zdaj dementnega, nekdaj pa zelo uspešnega polkovnika Imperija nekega dne na svojem vrtu naleti na molčečega človeka. Človeka, ki ima očitno z zemljo na kmetiji zelo tesno vez. Namesto, da bi ga prijavila, skuša Eva mukoma rekonstruirati njegovo zgodbo, s tem pa postopoma razkriva tudi hrbtno plat svoje lastne osebne zgodbe, ki je utemeljena na mitu o napredku, ki ga je njena civilizacija prinesla zaostalim krajem.
Na eni strani gre v romanu za zelo jasno kritiko globalizacije, kolonializmov, različnih načinov izkoriščanja. A Carrascova odlika je predvsem v tem, da ne poenostavlja in ne išče lahkih odgovorov. Predvsem pa na domišljen način ubesedi teme, ki ga zanimajo.
»Eva lahko rekonstruira Levino zgodbo le tako, da se z njim identificira, to pa se lahko stori samo preko bolečine, preko lastne izgube sina,« razlaga prevajalka Urša Zabukovec. »Ideja, da nas povezuje bolečina, da smo v globini vsi med sabo povezani, to Carrasco zelo izvirno doseže tudi na ravni samega jezika.«
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Opevanje božjega; vzneseno iskanje nikoli do kraja pravih besed za transcendenco; izpovedovanje nepomembnega, nemočnega posameznika ob slutnji nečesa neskončno presežnega; vrtanje v tisto veliko skrivnost, ki podeljuje smisel naši eksistenci in svetu, v katerem živimo ... To je gotovo ena najstarejših pa tudi najtrajnejših tem poezije. Take pesmi so namreč pisali že pred štirimi, petimi tisočletji v Mezopotamiji in take pesmi – pa čeprav se je svet od bronaste dobe sem korenito spremenil – nastajajo danes. Ene najboljših, se pravi, najbolj pretanjeno izpisanih in osebno občutenih je v zadnjega pol stoletja bržčas spisala Denise Levertov, že pokojna ameriška pesnica judovsko-angleškega porekla. Izbor njenih pesmi o religioznih temah, Potok in safir, sta pred nedavnim za založbo KUD Logos pripravili pesnica Miljana Cunta in prevajalka Nada Grošelj, ki ju je pred mikrofon Sobotnega branja povabil Goran Dekleva. Pesem Migetavi um bere Jasna Rodošek. Foto:Goran Dekleva
Nič ni več bilo povsem tako kot prej, ko je v avstrijsko književnost in širše v nemški govorni prostor vstopil Mraz. Romaneskni prvenec najvplivnejšega in tudi najbolj samosvojega avstrijskega pisatelja druge polovice 20. stoletja Thomasa Bernharda je porušil številne norme in dvignil nemalo prahu, obenem pa je avtorja nemudoma umestil visoko na pisateljski piedestal. Z Mrazom je Bernhard postavil nova merila tako jeziku, odslikavanju družbe in človeške podzavesti kot tudi rušenju meje med tragičnim in komičnim. Romanu Mraz, ki je v slovenskem prevodu izšel pri založbi Beletrina, se bomo posvetili v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Nina Slaček
Po vsem svetu in tudi pri nas danes potekajo podnebni shodi. V Parizu se bo v ponedeljek začela konferenca Združenih narodov o podnebju, ki bo v marsikaterem pogledu odločilna. Naši podnebni prihodnosti se bomo posvetili tudi v današnjem Sobotnem branju. V roke bomo vzeli knjigo To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju Naomi Klein, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšla pri Mladinski knjigi. V njej kanadska avtorica izpostavlja težavo, ki je mnogo globlja kot zgolj pomanjkanje dogovorov in zavez o spoprijemanju s podnebnimi spremembami na mednarodni ravni. Po njenem mnenju namreč trajnostni podnebni politiki na poti stoji globalni kapitalizem. Foto: Mladinska knjiga
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Med aprilom 1990, ko so pri nas potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, in decembrom 1992, ko smo volivci izbirali poslance prvega Državnega zbora v novi, samostojni državi, je bil odločilni čas za slovensko osamosvojitev. Politična enotnost, ki smo jo takrat pokazali Slovenci, je tudi danes, 25 let pozneje, lahko v ponos in tudi navdih, a to še ne pomeni, da je bilo v tistem času vse lepo in prav. Eno izmed medosamosvojitvenih zgodb, ki so gotovo globoko problematične, že dolgo raziskuje radijski novinar Matej Šurc. Skupaj z Blažem Zgago je tako že pred leti vznemiril našo javnost z razkrivanjem nelegalne trgovine z orožjem, ki se je odvijala natanko v času slovenske osamosvojitve in v prvih letih po njej. Knjižna trilogija obeh novinarjev, V imenu države, je zdaj - prav tako pri založbi Sanje - dobila še svoje dopolnilo, knjigo Prevarana Slovenija. In kaj novega bodo o nečednih orožarskih poslih in širšem družbenem kontekstu, znotraj katerega so potekali, izvedeli bralci? - Odgovor na to vprašanje smo v pogovoru z Matejem Šurcem iskali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Goran Dekleva
V zadnjem februarskem Sobotnem branju bomo prelistali eno od novitet Cankarjeve založbe, knjigo Od genov do zvezd, Saša Dolenca. Avtor v njej pripoveduje najrazličnejše zgodbe iz sveta znanosti. Razkrivajo nam tudi, kako smo Slovenci zasnovali kitajski internet, kaj je povzročilo izumrtje dinozavrov, zakaj na Velikonočnem otoku ni dreves, kaj sporoča pavov rep, kako se ljudje razlikujemo od živali, koliko je star čas in še veliko drugega… Dolenc je velik popularizator znanosti in urednik Kvarkadabre – spletnega časopisa za tolmačenje znanosti. Z njim se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Mladinska knjiga
Moški pri petdesetih. Srečno poročen, premožen, v družabnem življenju uspešen, z bleščečo uradniško kariero na enem izmed avstrijskih ministrstev. Čista podoba zrelosti, spokoja, izpolnjene eksistence, kajne. Toda Franz Werfel, nemško-judovski pisatelj v kratkem romanu Bledomodra ženska pisava iz leta 1941 pokuka za to fasado in razkrije njeno hrbtno stran: opreznost, častilakomnost, nagnjenje h kimanju, sistematično zatajevanje srca, občasna krutost. Za kaj torej gre v Bledomodri ženski pisavi? Se moškemu, protagonistu romana njegova dvoličnost maščuje ali pa sta svet in usoda pravzaprav vseskozi na strani dvoličnežev? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Kristina Jurkovič, ki je Werflovemu romanu pripisala spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V tokratnem Sobotnem branju bomo posegli po krajšem romanu angleškega pisatelja Iana McEwana, ki sodi v sam vrh sodobne britanske proze. Glavna junakinja njegovega zadnjega dela z naslovom V imenu otroka je ugledna sodnica, ki ji dodelijo nujen primer, v katerem še ne polnoleten fant iz verskih razlogov zavrača zdravljenje, ki pa mu lahko reši življenje. Končna odločitev sproži verižno reakcijo dogodkov, ki jim sledimo skozi pripoved. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi, prevedla jo je Dušanka Zabukovec, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cankarjeva založba
Cvetka Lipuš je danes bržčas naša najizrazitejša pesnica z avstrijske Koroške, vendar bi se motil, kdor bi ob tem pomislil – kakor smo bralci iz matice sicer hitro pripravljeni misliti o književnikih z one strani severne meje –, da je sporočilni horizont njene poezije določen oziroma zamejen s problematiko manjšinstva ali narodne identitete. Kakor namreč dokazuje avtoričina najnovejša zbirka, Kaj smo, ko smo, ki je lani izšla pri založbi Beletrina in bila potem tudi hitro prepoznana kot ena najboljših slovenskih pesniških knjig minulega leta, je Lipuševa pesnica širokega zamaha. Pa ne gre preprosto za to, da je oder, kjer se godi njena pesem, zdaj New York, zdaj Šanghaj, zdaj Kuala Lumpur. Ne; ključnega pomena je slej ko prej to, da nas nagovarja z univerzalnimi temami – tu, na primer, pripominja, da "starost prispe kot tovorna ladja v gosti megli", tam se spominja babice "z očmi pelargonije" in "s prsti, v katerih domujeta delo in sad", spet nekje drugje opaža, kako "nekateri govorijo o denarju kakor o ljubimcu, ki je samo skočil v trgovino po cigarete in se nikoli več ni vrnil". Kako se vse te različne teme povezujejo v celoto, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. S Cvetko Lipuš se je pogovarjal Goran Dekleva.
Trilogija Millennium Stiega Larssona je navdušila bralce po vsem svetu, razburljive prodajne uspešnice so tako na Švedskem kot v Ameriki prenesli tudi na filmsko platno. Četrto knjigo o hekerici Lisbeth Salander in novinarju Mikaelu Blomkvistu je po prezgodnji smrti Larssona napisal David Lagerkrantz. V kriminalki z naslovom Dekle v pajkovi mreži spoznamo sodobni svet digitalnih tehnologij. Lisbeth tokrat vdre v intra net Ameriške agencije za nacionalno varnost, ob pomoči novinarja Blomkvista pa raziskuje vohunsko zaroto, špijonažo, umetno inteligenco, umor vrhunskega računalničarja... Napetih preobratov in pretresanja družbeno relevantnih vprašanj tudi v četrti knjigi ne manjka. Več o knjigi v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja je George Orwell, pri nas znan predvsem po izvrstnih alegorično-distopičnih romanih Živalska farma in 1984, služboval kot oficir britanske imperialne policije v Burmi. V tistem času so številni Orwellovi sonarodnjaki tak položaj izkoriščali za osebno bogatenje ali napredovanje po karierni lestvici, za angleškega pisatelja pa je teh pet let pomenilo točko radikalnega obrata, ko se je za vselej odvrnil od vrednot britanskega etično bankrotiranega, z večvrednostnim kompleksom obremenjenega, puhloglavega in (latentno) rasističnega srednjega razreda ter se podal na unikatno intelektualno avanturo, ki ga je sčasoma preobrazila v prepričanega socialista, odločnega anti-fašista in enega najbolj lucidnih anti-stalinistov 20. stoletja. Kaj se je torej Orwellu primerilo v današnjem Mjanmaru? – Svojo izkušnjo je sedem let po vrnitvi v Evropo na močno literariziran način popisal v romanu Burmanski dnevi, ki je pri založbi Beletrina zdaj naposled izšel tudi v slovenščini. Ob pomoči prevajalke Tine Mahkota smo med platnice Burmanskih dni pogledali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Logika današnjega sveta je usmerjena v ustvarjanje gospodarske rasti in dobička. Vse, kar tega ne omogoča, je nekoristno. Tako razmišljanje v zadnjih letih tudi pri nas potiska na družbeni rob vse, kar se ne da takoj prevesti v pozitivni finančni tok, na primer kulturo, izobraževanje ali znanost. Da tako razmišljanje ni novo, ampak je navzoče že vsaj od antike, in da ni danes prav nič bolj upravičeno kot kdaj prej, dokazuje italijanski filozof in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine v knjigi Koristnost nekoristnega. V njej s pestrim izborom misli velikih filozofov in piscev jasno pokaže, da je bilo za razvoj civilizacije to nekoristno vedno edino, kar je bilo zares dragoceno.
Med vsemi velikimi književniki 19. stoletja je najbrž Lev Tolstoj pisatelj kar najbolj epskega zamaha. V Vojni in miru, na primer, se premikajo cele armade, usoda ruskega carstva visi na nitki, na tem ozadju pa Tolstojevi junaki potem iščejo vsak svojo ljubezen in smisel življenja. Je pa znal, kakor dokazujeta noveli Hudič in Kreutzerjeva sonata, ki sta nedavno izšli v založbi Literarno-umetniškega društva Šerpa, Tolstoj pisati tudi čisto drugače, intimno, scela znotraj horizonta, ki ga odpira problematika zakonske zveze. V obeh novelah tako izrisuje portret moškega, razpetega med željo po zvestobi, odgovornosti in moralni klenosti na eni ter nepomirljivim erotičnim koprnenjem, ki se požvižga na institucijo meščanskega zakona, na drugi strani. Ko v ta položaj Tolstoj vplete še burna čustva, kot so posesivnost, ljubosumnost, jeza, strah in sram, se pred bralkami in bralci razgrne bogat, kompleksen, psihološko skrajno pretanjen psihološki portret človeka, ki je, čeprav od nas oddaljen že več kot stoletje, vendarle naš sodobnik. O Tolstoju, zakonski zvezi in moralnih dilemah prešuštvovanja je beseda tekla v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil Borut Kraševec, ki je Hudiča in Kreutzerjevo sonato prevedel v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V prvem Sobotnem branju letos se bomo ozrli nazaj. Prelistali bomo knjigo Kuhinja v dvoje, ki je lani s svojim odzivom v javnosti in nagrado knjiga leta 2015 na Slovenskem knjižnem sejmu presenetila. Ustvarjalci – ekipa petih mladih ljubiteljskih kuharjev – so jo sprva zasnovali kot unikatno poročno darilo. Potem ko so napisali recepte, jedi pa skuhali, aranžirali in fotografirali, so knjigo tudi sami oblikovali in izdali v samozaložbi. Njena posebnost je, da je napisana v dvojini in z jasnimi in preprostimi recepti – tako domačimi kot tudi eksotičnimi – nagovarja in spodbuja pare k veselemu ustvarjanju v kuhinji. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek, ki se pogovarjala z Anjo Maležič in Andrejem Valeno.
V Sobotnem branju bomo dnevu primerno prelistali knjigo o eni najvidnejših osebnosti v zgodovini Slovenije Francetu Bučarju. Njen avtor Ali Žerdin prav od obdobja osamosvajanja pozorno spremlja, analizira in komentira notranjepolitično dogajanje, v središču katerega je bil tudi letos preminuli pravnik in politik. Kot pravi dolgoletni novinar in urednik, je knjigo napisal z gledišča prvega opisa in interpretacije zgodovinskega dogajanja. Ne gre za znanstveno študijo o zgodovinski vlogi profesorja Bučarja, ne za razvoj njegovih znanstvenih dognanj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
V Sobotnem branju se bomo tokrat posvetili najboljšemu prevodu leta 2015. Sovretovo nagrado je namreč letos dobila Mojca Kranjc za najnovejši roman švicarskega pisatelja Alexa Capusa Švindler, špijonka in človek z bombo. Roman prepleta zgodbe treh konkretnih zgodovinskih osebnosti; nobelovca in atomskega fizika Felixa Blocha, pevke Laure d’Oriano, ki je med drugo svetovno vojno postala vohunka, in slikarja Emila Gillérona mlajšega, ki je nadaljeval očetovo delo rekonstrukcij fresk iz antične Troje in Miken in tako predvsem s pomočjo svoje domišljije ustvaril današnjo predstavo o teh antičnih kulturah. Toda Švindler, špijonka in človek z bombo mojstrsko dokazuje, da je domišljija močno navzoča v vseh naših predstavah o preteklosti. Foto: Mladinska knjiga
Novice, ki prihajajo iz Izraela, kaj lahko ustvarijo vtis, da se življenja tamkajšnjih ljudi v celoti odvijajo v senci travmatičnega spomina na holokavst ter začaranega kroga nasilja, ki ga poraja dolgoletni Bližnjevzhodni konflikt. No, kratka proza Etgarja Kereta, zvezdnika sodobne izraelske književnosti, pa odpira precej drugačen pogled na stvarnost dežele med Sredozemljem in dolino reke Jordan. O čem torej piše Keret, katerega kratkoprozna zbirka Še zadnja zgodba in konec je nedavno izšla pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, v tokratnem Sobotnem branju preverjamo v pogovoru s prevajalko Julijo Potrč. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Požgani možgani je slovenski naslov uspešnice doktorja Davida Perlmutterja, v kateri je žitarice, ogljikove hidrate in enostavne sladkorje označil za tihe ubijalce naših možganov. Prepričan je, da povzročajo Alzheimerjevo bolezen, anksioznost, depresijo, kronične glavobole in druga nevrološka obolenja. Razumljivo, da knjiga odmeva tako v laični kot tudi strokovni javnosti, saj je doktor Perlmutter v njej predstavil izsledke študij, ki kažejo na povezanost med načinom prehranjevanja in zdravjem možganov. Vendar pa je avtor, tudi sam nevrolog in nutricionist, zapisal, da knjiga govori predvsem » …o spremembah življenjskega sloga, zaradi katerih bodo vaši možgani ostali zdravi, čili in bistroumni … ». Knjigo Požgani možgani smo za oddajo Sobotno branje prelistali s prevajalcem Brankom Gradišnikom in nevrologom Martinom Rakušo. Pripravlja Iztok Konc. Naslovnica knjige, ki je izšla pri založbi UMco, 2015.
Neveljaven email naslov