Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sheila Heti: Materinstvo

20.06.2020


"Največja škoda, ki bi se lahko pripetila temu romanu, bi bila, da bi ga brale samo ženske"

Vprašanje imeti otroka ali ne, je vprašanje, ki slej kot prej zapolni misli marsikatere ženske, a je hkrati tema, o kateri intelektualna sfera skozi svojo dolgo zgodovino molči. Tema, ki je na eni strani potisnjena v sfero intime in zreducirana na nekakšno "žensko zadevo", je na drugi strani, paradoksalno, področje, kjer se nenehno odvija politični boj za nadzor nad ženskim telesom. Materinstvo je hkrati nekaj, kar izrazito polarizira. Je tisto, zaradi česar družba ženske še vedno deli na tiste, ki so matere in tiste, ki to niso ter jih na podlagi tega tudi vrednoti. Podobno kot se je Simone de Beauvoir pred 71 leti vprašala kaj pomeni biti ženska, si Sheila Heti, sicer v docela drugačnem slogu in ne v strogo teoretskem okviru, pa vendar podobno drzno zastavi vprašanje o materinstvu. Vprašanje o domnevno (ne) samoumevni želji po materinstvu. Skozi niz raznoterih vprašanj, ki kot pravi urednica in avtorica spremne besede dr. Manca G. Renko, "odpirajo kar je zaprtega in zapirajo odprto", Sheila Heti pokaže kako "univerzalno človeška izkušnja je odločitev za nadaljevanje vrste in kako zahtevne razmisleke zahteva."

Mislim, da je roman nekaj posebnega zato, ker si upa vzeti prostor za vprašanje imeti otroka ali ne, vprašanje za katerega nas prepričujejo, da v odgovoru nanj za ženske obstaja neka samoumevnost, nek naraven klic, ki se zgodi. Sheila Heti pokaže, da je to ne samo emocionalna odločitev, temveč tudi intelektualna in si kot takšna zasluži imeti svoj prostor tudi v intelektualnem diskurzu.

Kot še pravi dr. Manca G. Renko, Sheila Heti v romanu ne tematizira zgolj vprašanja o starševstvu, temveč se sprašuje predvsem o tem kaj pomeni biti človek v 21. stoletju. V tem smislu je roman Materinstvo mnogo plastno delo, ki ga nekateri označujejo za teoretsko, filozofsko delo, spet drugi za leposlovje. Kot pojasnjuje sogovornica gre za hibrid, za žanr, ki se poigrava z vsemi možnimi formami in kot takšen vzpostavlja tudi vprašanje o tem kaj je danes literatura.

Roman z naslovom Materinstvo so svetovni mediji razglasili za enega najboljših romanov leta 2018. "Če si med branjem knjige podčrtujete povedi, kakor si jih sam, vam bo pri branju tega romana zmanjkalo svinčnika", so zapisali pri The New York Times. Njegova avtorica Sheila Heti pa je dosegla kultni status tako na literarnem kot na teoretskem področju. Roman je v slovenskem prevodu Katje Zakrajšek izšel pri založbi Beletrina.

 


Sobotno branje

820 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

Sheila Heti: Materinstvo

20.06.2020


"Največja škoda, ki bi se lahko pripetila temu romanu, bi bila, da bi ga brale samo ženske"

Vprašanje imeti otroka ali ne, je vprašanje, ki slej kot prej zapolni misli marsikatere ženske, a je hkrati tema, o kateri intelektualna sfera skozi svojo dolgo zgodovino molči. Tema, ki je na eni strani potisnjena v sfero intime in zreducirana na nekakšno "žensko zadevo", je na drugi strani, paradoksalno, področje, kjer se nenehno odvija politični boj za nadzor nad ženskim telesom. Materinstvo je hkrati nekaj, kar izrazito polarizira. Je tisto, zaradi česar družba ženske še vedno deli na tiste, ki so matere in tiste, ki to niso ter jih na podlagi tega tudi vrednoti. Podobno kot se je Simone de Beauvoir pred 71 leti vprašala kaj pomeni biti ženska, si Sheila Heti, sicer v docela drugačnem slogu in ne v strogo teoretskem okviru, pa vendar podobno drzno zastavi vprašanje o materinstvu. Vprašanje o domnevno (ne) samoumevni želji po materinstvu. Skozi niz raznoterih vprašanj, ki kot pravi urednica in avtorica spremne besede dr. Manca G. Renko, "odpirajo kar je zaprtega in zapirajo odprto", Sheila Heti pokaže kako "univerzalno človeška izkušnja je odločitev za nadaljevanje vrste in kako zahtevne razmisleke zahteva."

Mislim, da je roman nekaj posebnega zato, ker si upa vzeti prostor za vprašanje imeti otroka ali ne, vprašanje za katerega nas prepričujejo, da v odgovoru nanj za ženske obstaja neka samoumevnost, nek naraven klic, ki se zgodi. Sheila Heti pokaže, da je to ne samo emocionalna odločitev, temveč tudi intelektualna in si kot takšna zasluži imeti svoj prostor tudi v intelektualnem diskurzu.

Kot še pravi dr. Manca G. Renko, Sheila Heti v romanu ne tematizira zgolj vprašanja o starševstvu, temveč se sprašuje predvsem o tem kaj pomeni biti človek v 21. stoletju. V tem smislu je roman Materinstvo mnogo plastno delo, ki ga nekateri označujejo za teoretsko, filozofsko delo, spet drugi za leposlovje. Kot pojasnjuje sogovornica gre za hibrid, za žanr, ki se poigrava z vsemi možnimi formami in kot takšen vzpostavlja tudi vprašanje o tem kaj je danes literatura.

Roman z naslovom Materinstvo so svetovni mediji razglasili za enega najboljših romanov leta 2018. "Če si med branjem knjige podčrtujete povedi, kakor si jih sam, vam bo pri branju tega romana zmanjkalo svinčnika", so zapisali pri The New York Times. Njegova avtorica Sheila Heti pa je dosegla kultni status tako na literarnem kot na teoretskem področju. Roman je v slovenskem prevodu Katje Zakrajšek izšel pri založbi Beletrina.

 


12.12.2013

Miha Stopar: Herman Vitežnik

»Trideset let sem star, najbolj nora leta bi morala biti za mano, in čeprav danes pravijo, da so trideseta nova dvajseta, bo moja malha pustolovščin ostala prazna,« nas v svoj svet uvede Herman Vitežnik, protagonist prvenca avtorja Miha Stoparja, ki v svojem delu govori o odraščanju v tranzicijskih in turbulentnih časih, kjer junak išče svojo identiteto v malem mestu – Vipavi, kjer so vsi zvezde, od župana do rekorderja v pitju špricerjev. O romanu z naslovom Herman Vitežnik smo spregovorili s publicistko Majo Žvokelj. Oddajo Sobotno branje je pripravila Martina Černe.


30.11.2013

Dina Rubina - Na Zgornji Maslovki

Česa vsega ljudje ne počnemo, da bi ohranili svojo vitalnost. Nekateri se, na primer, zagrizeno ukvarjajo s športom, drugi veliko pozornosti posvečajo svoji prehrani, spet tretji verjamejo, da pomaga reševanje križank. No, roman Na Zgornji Maslovki sodobne rusko-izraelske pisateljice Dine Rubine pa nam dopoveduje, da nič ne poživlja tako kot umetnost. Je potemtakem obisk galerije lahko tako učinkovit kot obisk fitnes centra? – Preverjamo v današnjem Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva.


23.11.2013

Velike in male skrivnosti sveta umetnosti

Dela sodobne umetnosti v svetu dosegajo vrtoglave cene, ki gredo v milijone evrov. Gospodarska kriza se trga sodobne umetnosti skorajda ni dotaknila. Francoski novinarki Daniele Granet in Catherine Lamour sta dve leti raziskovali, kakšne zakonitosti se skrivajo v ozadju tega elitnega posla, in svoje ugotovitve predstavili v knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti. V ta svet smo s prevajalcem knjige in umetnostnim kritikom Branetom Kovičem pogledali v oddaji Sobotno branje.


09.11.2013

Maškarada

Zdi se, da se slovenski film vnovič prebuja. Kot vedno je za razumevanje sedanjosti dobrodošel pogled v preteklost. Maškarada je knjiga, ki vam bo na novo odkrila slovenske filme in preobrnila pogled na zgodovino slovenskega filma, so zapisali pri založbi UMco. Avtor knjige marcel Štefančič, jr. namreč pravi, da knjiga skuša pokazati, kako se je v slovenskih socialističnih filmih zrcalila svetovna zgodovina filma in kako je svetovna zgodovina filma podžigala strašne fantazije slovenskega filma. O knjigi se je z urednikom Samom Rugljem pogovarjala Urška Henigman.


02.11.2013

Patrick White - Viseči vrt

Ko govorimo o drugi svetovni vojni, praviloma ne mislimo na Avstralijo. A najmanjša celina le ni bila - kot dokazuje tudi zadnji, posthumno izdani roman edinega avstralskega nobelovca, Patricka Whita - izvzeta iz nemirnega in krvavega časa. V Whitovem Visečem vrtu tako beremo o dečku Gilbertu in deklici Irene, ki sta, potem ko v vojni vihri izgubita vsak po enega starša, pred svetovno morijo prisiljena pribežati v predmestje Sydneyja in si tam ustvariti novo življenje in novo identiteto. Njuno zgodbo, ki se žalostno ponavlja tudi v današnjem času, bomo podrobneje osvetlili v tokratnem Sobotnem branju.


18.10.2013

Teror trajne svobode

Novinar Vasja Badalič v svoji knjigi Teror "trajne svobode" piše o svojih izkušnjah v Afganistanu in Pakistanu, ki ju je večkrat obiskal v zadnjih petih letih ter o dogajanju tam poda zelo kritično sliko.


05.10.2013

Tit Makcij Plavt – Osli

O KOMEDIJI OSLI TITA MAKCIJA PLAVTA SE JE S KLASIČNIM FILOLOGOM DR. MARKOM MARINČIČEM POGOVARJAL GORA DEKLEVA.


28.09.2013

Anne Enright: Shajanje

s knjigo v dobri družbi


01.10.2013

Metka in Boris M. Gombač: Trpljenje otrok v vojni

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


14.09.2013

Michel Houellebecq – Zemljevid in ozemlje

s knjigo v dobri družbi


07.09.2013

Paolo Giordano - Človeško telo

s knjigo v dobri družbi


31.08.2013

Isabel Allende – Hiša duhov

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


31.08.2013

Sobotno branje

s knjigo v dobri družbi


24.08.2013

Paulo Coelho - Rokopis iz Akre

s knjigo v dobri družbi


10.08.2013

Daša Koprivec: Aleksandrinke

s knjigo v dobri družbi


03.08.2013

Jane Austen – Mansfield Park

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


27.07.2013

Jonas Jonasson: Stoletnik, ki zlezel skozi okno in izginil

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


20.07.2013

Machado de Assis - Dušoslovec in druge zgodbe

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


Stran 28 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov