"Ta cela knjiga je pismo moji materi"

Roman z naslovom Tujka, avtorice Claudie Durastanti, ki je v slovenskem prevodu Vere Troha izšel pri založbi Beletrina, je prvoosebna avtobiografska pripoved o odraščanju z deprivilegiranimi starši, ki jih je zaznamovala gluhota. Vendar kot poudarja avtorica sama, rdeča nit romana ni zgolj omenjena življenska okoliščina, ki človeka vsekakor determinira, temveč je v ospredju preizpraševanje različnih determinacij kot so tujstvo, migracije, iskanje lastne identitete ter avtonomije in možnost emancipacije. Kot pravi Katja Šifković, pisateljica Claudia Durastanti odločno zavrača prepričanje o tem, da težke okoliščine in življenjske preizkušnje,  naredijo človeka močnejšega, ravno nasprotno, avtorica trdi, da je domnevna post travmatska osebnostna rast mit in da teza "kar te ne ubije, te naredi močnejšega" ne drži. Claudia Durastanti, ki velja za eno izmed najbolj prodornih sodobnih italijanskih avtoric, se je z romanom Tujka (2019) uvrstila v finale za najprestižnejšo italijansko literarno nagrado strega, v Sloveniji pa bo premierno predstavljen v sklopu festivala Literature sveta Fabula.

Vsekakor gre za roman, ki je lahko tudi antropološka raziskava, ki je lahko tudi filozofski esej in ki je zagotovo avtobiografija. Zadnja leta, ko prebiram sodobne avtorje in avtorice se mi zdi, da nenehno prebiramo nekakšne v fikcijo zapakirane avtobiografije žalosti in osamljenosti. In tudi o tem piše ta roman.