Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knjiga z naslovom Vrnitev v Reims, avtorja Didiera Eribona, v slovenskem prevodu Iztoka Ilca je izšla letos pri založbi Cf., je zanimiv žanrski hibrid med avtobiografijo in esejistiko, leposlovjem in teorijo, po njej pa je bil leta 2021 posnet tudi dokumentarni film. V prvi vrsti gre za intimno pripoved o odraščanju v deprivilegiranemu nižjemu delavskemu razredu v drugi polovici prejšnjega stoletja, pripoved skozi katero pa avtor preizprašuje lastno pozicijo nekoga, ki se je tekom življenja zavihtel med ugledne intelektualce in pobegnil iz provincialnega okolja. Didier Eribon tematizira sram in krivdo, ki je s tem povezana in načine iskanja lastne identitete ter avtonomije, hkrati pa obračuna s preteklostjo, ki ga je neizbrisno zaznamovala. Pronicljivo prepleta intimne spomine na svoje otroštvo s sociološko analizo vzrokov za perpetuiranje represije dominantnega razreda nad drugimi. Opisuje zaznamovanost zaradi razreda in homoseksualnosti, opisuje odnos belih moških do žensk in tragičen položaj francoskih delavk ter trpljenje in stigmo, ki jo prinese življenje v revščini, pod drobnogled pa postavi tudi razloge za obrat francoskega delavstva v politično desno smer oziroma za porast podpore populistični Nacionalni fronti. Knjigo Vrnitev v Reims nam je predstavil prevajalec Iztok Ilc.
821 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Knjiga z naslovom Vrnitev v Reims, avtorja Didiera Eribona, v slovenskem prevodu Iztoka Ilca je izšla letos pri založbi Cf., je zanimiv žanrski hibrid med avtobiografijo in esejistiko, leposlovjem in teorijo, po njej pa je bil leta 2021 posnet tudi dokumentarni film. V prvi vrsti gre za intimno pripoved o odraščanju v deprivilegiranemu nižjemu delavskemu razredu v drugi polovici prejšnjega stoletja, pripoved skozi katero pa avtor preizprašuje lastno pozicijo nekoga, ki se je tekom življenja zavihtel med ugledne intelektualce in pobegnil iz provincialnega okolja. Didier Eribon tematizira sram in krivdo, ki je s tem povezana in načine iskanja lastne identitete ter avtonomije, hkrati pa obračuna s preteklostjo, ki ga je neizbrisno zaznamovala. Pronicljivo prepleta intimne spomine na svoje otroštvo s sociološko analizo vzrokov za perpetuiranje represije dominantnega razreda nad drugimi. Opisuje zaznamovanost zaradi razreda in homoseksualnosti, opisuje odnos belih moških do žensk in tragičen položaj francoskih delavk ter trpljenje in stigmo, ki jo prinese življenje v revščini, pod drobnogled pa postavi tudi razloge za obrat francoskega delavstva v politično desno smer oziroma za porast podpore populistični Nacionalni fronti. Knjigo Vrnitev v Reims nam je predstavil prevajalec Iztok Ilc.
Alessandro Baricco, eden najbolj priljubljenih italijanskih pisateljev zadnjih dveh desetletij, v romanu Mr Gwyn (Cankarjeva založba, 2014) v poetičnem jeziku išče poti do samoizpolnitve posameznika preko najbolj nelogičnih možnih vzorcev, ki v okolju bizarnih likov sestavljajo harmonično in estetsko celoto. Delo je prevedel Janko Petrovec. Pred mikrofon ga je povabil Matic Jerman.
Haruki Murakami je eden pomembnejših sodobnih japonskih pisateljev. Mednarodni uspeh je dosegel z deli, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik, Kafka na obali, 1Q 84 in Kronika ptiča navijalca, ki ga bomo predstavili tudi v današnjem Sobotnem branju. Roman je prevedel Iztok Ilc in je pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi. O Murakamijevem delu pa se je Barbara Belehar Drnovšek pogovarjala tudi z dr. Jonathanom Dilom z japonske univerze Keio, ki je Slovenijo nedavno obiskal v okviru 14. Mednarodne konference Evropskega združenja za japonske študije.
Asistent doktor Peter Mikša je eden tistih, ki jim je uspelo združiti svojo strast s poklicem. Alpinist in inštruktor športnega plezanja je hkrati profesor zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Rezultat združitve obeh področij je knjiga Zgodovina slovenskega alpinizma, ki jo je izdal s publicistom in plezalcem Urbanom Golobom. Oče treh otrok zelo dobro ve, da je čas za branje knjig dragocen. Tudi zato je njegov izbor poletnega branja premišljen in nadvse zanimiv.
Suzana Tratnik. Sociologinja, antropologinja, lezbična aktivistka, pisateljica, prevajalka. Doslej je napisala dva romana – Ime mi je Damjan in Tretji svet – ter objavila šest zbirk kratke proze: Pod ničlo, Na svojem dvorišču, Vzporednice, Česa nisem nikoli razumela na vlaku, Dva svetova in Rezervat. Za zbirko Vzporednice je leta 2007 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Tokrat pa Suzana Tratnik gostuje v oddaji Sobotno branje, da bi z nami delila nekaj nasvetov za pozno-poletno branje. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.
Zdi se, da v napovedi kar ni dovolj prostora, da bi ustrezno predstavili gosta, ki smo ga tokrat povabili pred mikrofon Sobotnega branja. Z nami bo namreč eden naših najbolj vsestranskih kulturnih delavcev, esejist, kolumnist, urednik, založnik, programski vodja mariborske Evropske prestolnice kulture, Mitja Čander. Kakšne knjige je najbolje vzeti s seboj v hladno senco na poletno razbeljen dan, pa bo v pogovoru z Mitjem Čandrom preverjal Goran Dekleva.
Gabriela Babnik je gotovo eno najopaznejših imen med mladimi literarnimi ustvarjalci na Slovenskem. Za svoj prvi roman, Koža iz bombaža, je leta 2007 prejela nagrado za najboljši prvenec. Njena naslednja romana – V visoki travi in Sušna doba – sta se prebila med kresnikove polfinaliste, Sušna doba pa je lani jeseni dobila ugledno Nagrado Evropske unije za književnost. No, Babnikova pa piše tudi zelo odmevne literarne kritike, ki so ji pred letom dni prinesle Stritarjevo nagrado. Vse to daje slutiti, da bomo v tokratnem Sobotnem branju, v katerem gostuje prav Gabriela Babnik, lahko slišali nekaj zelo tehtnih priporočil za kakovostno poletno branje. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V Sobotnem branju bomo poslušalkam in poslušalcem tudi tokrat ob pomoči zagrizenih bralcev svetovali, po kakšnih knjigah kaže poseči, ko je dan dolg, zračna temperatura visoka in ko tišino borovega gozdička prekinja le cvrčanje škržatov. Za današnjo oddajo je novinarka Tina Lamovšek govorila z Ireno Cerar, urednico revije National Geographic Junior, publicistko in pripovedovalko ter tudi avtorico priljubljenih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino. Priporočila izbrane sogovornice nas bodo najprej odpeljala na 1800 kilometrov dolgo in mogočno Pacifiško gorsko pešpot, na kateri je glavna oseba dokumentarne pripovedi Divja: Izgubljena in najdena na pešpoti življenja in hkrati tudi avtorica Cheryl Strayed iskala in našla samo sebe. Za pridih skandinavskega poletja na otoku v finskem zalivu bo poskrbela Poletna knjiga pisateljice Tove Jansson. Oddajo Sobotno branje bomo končali v preteklosti, natančno na prelomu stoletja leta 1800; glavna junakinja Alma Whittaker v knjigi Elizabeth Gilbert Pečat stvarjenja odkriva poklicne in osebne plati življenja v znanstveno sicer razburljivem, a splono zatrtem okolju.
Tudi v tokratnem Sobotnem branju vam bomo, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, s pomočjo zagrizenih bralcev prišepetavali, po kakšnih knjigah velja poseči, ko je dan dolg, zračna temperatura visoka in ko tišino borovega gozdička prekinja le žužnanje škržatov. Tokrat bo svoja priporočila za poletno branje, ki segajo od najnovejše antologije sodobne slovenske poezije do cele kopice knjig o prvi svetovni vojni, z nami delil legendarni urednik Cankarjeve založbe, Zdravko Duša. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Včasih se zdi, da je edini pravi čas za branje dobre literature dopustniški čas - še posebej poletni. Če že vzamete v roke knjigo, naj vam jo priporočijo najboljši bralci in najboljše bralke! Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetovali prijatelju ali prijateljici? Poslušalkam in poslušalcem Prvega programa bo pri izbiri literature danes svetoval novinar in kolumnist Sobotne priloge časnika Delo Lenart J. Kučič. Da je ljubezen eden najpogostejših motivov tako v knjigah kot v vsakdanjem življenju, nakazujejo 3 biografije po izboru našega sogovornika: 'Voltaire in love' pisateljice Nancy Mitford, Jacqueline Raoul-Duval in njeno delo 'Kafka, večni zaročenec' ter 'Pač mulca' avtorice in glasbenice Patti Smith. O podrobnostih je za oddajo Sobotno branje spraševala Tina Lamovšek. foto: 1. program/Jure Čokl
Včasih se zdi, da je edini pravi čas za branje dobre literature dopustniški čas - še posebej poletni. Če že vzamete v roke knjigo, naj vam jo priporočijo najboljši bralci in najboljše bralke! Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetovali prijatelju ali prijateljici? Poslušalkam in poslušalcem Prvega programa bo pri izbiri literature danes svetoval novinar in kolumnist Sobotne priloge časnika Delo Lenart J. Kučič. Da je ljubezen eden najpogostejših motivov tako v knjigah kot v vsakdanjem življenju, nakazujejo 3 biografije po izboru našega sogovornika: 'Voltaire in love' pisateljice Nancy Mitford, Jacqueline Raoul-Duval in njeno delo 'Kafka, večni zaročenec' ter 'Pač mulca' avtorice in glasbenice Patti Smith. O podrobnostih je za oddajo Sobotno branje spraševala Tina Lamovšek.
Včasih se zdi, da je edini pravi čas za branje dobre literature dopustniški čas - še posebej poletni. Če že vzamete v roke knjigo, naj vam jo priporočijo najboljši bralci in najboljše bralke! Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetovali prijatelju ali prijateljici? Poslušalkam in poslušalcem Prvega programa bo pri izbiri literature tokrat svetoval režiser in scenarist Nejc Gazvoda. Njegov izbor nakazuje žanrsko pestrost njegovega branja, ki se razteza od psihoanalitičnega priročnika in s Pulitzerjevo nagrado nagrajenega romana do knjige, ki cilja na najstniškega bralca. Nejc Gazvoda je za vas izbral: knjigo The Examined Life pisatelja Stephena Grosa, roman pisateljice Donne Tartt The Golfinch, mladostniško naravnano delo Johna Greena Krive so zvezde in še zgodobo o potovanju v času Stephena Kinga z naslovom 11/22/63. Zakaj bi posegli ravno po naštetih, je preverila Tina Lamovšek. foto: rtvslo.si
Poletje je v marsičem poseben čas in običajno pravi za branje dobre literature. Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetoval prijatelju ali prijateljici? Katera dela so se mu tako vtisnila v spomin in jih je doživel tako močno, da jih lahko utemeljeno svetuje tudi poslušalkam in poslušalcem Prvega programa, bo Matic Jerman vprašal letošnjega kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Foto: Marija Terpin Mlinar.
Po dnevu odmora se svetovno prvenstvo v nogometu nocoj nadaljuje z boji osmine finala. Zato se bomo tudi v tokratnem Sobotnem branju posvetili nogometu. A to še ne pomeni, da bomo pod drobnogled vzeli kako izmed v zadnjem času precej priljubljenih biografij nogometnih zvezdnikov. Ne; spregovorili bomo o Maši dvajsetega stoletja, knjigi Marjana Rožanca. V njej so zbrani pisateljevi najtehtnejši športu posvečeni eseji, tem pa je literarni zgodovinar Tomo Virk, ki je Mašo dvajsetega stoletja pripravil za objavo, dodal še tistih nekaj odlomkov iz Rožančevih romanov, ki prav tako govorijo o najbolj priljubljeni igri na svetu. Kako je torej klasik druge polovice slovenskega dvajsetega stoletja pisal o nogometu, je preveril Goran Dekleva.
Strokovna žirija, ki izbira letošnjega kresnika, je morala prebrati skoraj sto romanov. Zdaj, le nekaj dni pred podelitvijo nagrade za najboljši slovenski roman leta 2013, se odloča le še med petimi. Kakšne so odlike teh del pa preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Pri Cankarjevi založbi je izšel slovenski prevod romana z naslovom Leon in Louise, avtorja Alexa Capusa, ki je kakor mnoga njegova dela naslonjen na resnične dogodke in zgodbe resničnih oseb. Le da si pisatelj tokrat ni izbral usode kakšne znamenite zgodovinske osebnosti, temveč nekaj ključnih trenutkov v življenju svojega deda. V ospredju romana je zgodba o veliki, skoraj sedemdeset let trajajoči ljubezni, v ozadju pa burna zgodovina 20.stoletja. Lepo zgodbo o lepi ljubezni v grdih časih, smo predstavili v tokratni oddaji Sobotno branje. Pogovarjali smo se s prevajalko Mojco Kranjc. Oddajo je pripravila Martina Černe.
V tokratnem Sobotnem branju bomo odpotovali petdeset let v preteklost, visoko v gore Wyominga, ene najmanj obljudenih zveznih držav ameriškega zahoda, kjer se odvija morda najslavnejša kavbojska zgodba, kar smo jih slišali v zadnjem času. Govorili bomo seveda o Gori Brokeback Annie Proulx. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V tokratnem Sobotnem branju bomo govorili o davku na dodano vrednost. Pa to še ne pomeni, da se bomo v naslednjih minutah posvečali učinkovitosti davčne uprave, proračunskemu primanjkljaju, sivi ekonomiji in podobnim »veselim« problemom, ki sicer zaposlujejo slovenske davkoplačevalce. Ne; govorili bomo o drugi pesniški zbirki Katje Perat, naslovljeni Davek na dodano vrednost, ki je le še utrdila vtis, da je Peratova bržčas najobetavnejše ime mladega slovenskega pesništva. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Revolucija ene slamice je revolucija, ki je počasi pridobivala na teži in pomenu. Revolucija ene slamice je namreč knjiga japonskega mikrobiologa in agronoma Masanobuja Fukuoka, ki ima v svetu skorajda kultni status, njen avtor pa velja za enega izmed začetnikov sodobnih ekoloških gibanj. V Revoluciji ene slamice, ki je izšla v izvirniku že daljnega leta 1975, je podana ostra kritika sodobnega načina kmetovanja, ki tako naravi kot človekovemu zdravju povzroča veliko škodo, predstavljen pa je tudi Fukuokov alternativni pristop, ki ga pogosto imenujejo kar zen kmetijstvo. Revoluciji ene slamice, ki je zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu neposredno iz japonščine, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.
Obešenjaški humor, ostra družbeno-kritična satira in zgodba, ki sodi v zvrst znanstvene fantastike. To je bil recept, ki je ameriškemu pisatelju Kurtu Vonnegutu v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesel svetovno slavo. A koreninam takšne Vonnegutove pisateljske strategije lahko pravzaprav sledimo še dlje v preteklost, vse do njegovega prvenca, Klavirskega avtomata, ki je izšel že leta 1952. Zdaj je to delo izšlo tudi v slovenskem prevodu in zdi se, da je v njem napovedano marsikaj takega, kar smo pozneje brali v pisateljevih kultnih romanih, kot so Mačja zibka, Klavnica 5 in Zajtrk prvakov. Več in podrobneje o Klavirskem avtomatu pa v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Eden najbolj izvirnih in tudi najvplivnejših južnoameriških pisateljev zadnjega časa, Čilenec Roberto Bolano, je pisanju danes že kar kultnega romana 2666 posvetil zadnjih pet let svojega življenja, ko se je že jasno zavedal, da bitke z boleznijo ne bo dobil. Bil je odločen, da pred koncem napiše veliko fresko naše civilizacije, civilizacije na robu propada. Po mnenju številnih kritikov mu je to tudi uspelo. Pet delov romana 2666 na zajetnih 860 straneh poda pet komplementarnih in obenem izredno različnih zgodb, ki vsaka po svoje razkrivajo sodobno družbo. Romanu 2666, ki je v slovenskem prevodu izšel pri Mladinski knjigi, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.
Neveljaven email naslov