Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav velikega francoskega pisatelja danes poznamo predvsem po romanu Gospa Bovary, je Flaubert občinstvo svojega časa osvojil z zgodovinskim romanom, umeščenim v čas tik po prvi vojni med Rimom in Kartagino
Francoski pisatelj Gustave Flaubert je po izidu knjige Salambô leta 1862, veliko bolj zaslovel kot s tedaj moralno vprašljivim delom Gospa Bovary, vsaj kritika in bralstvo sta ji bili bolj naklonjeni, sploh pa je ni čakala zatožna klop. Zgodovinski roman, ki se ukvarja s krvavimi in brutalnimi punskimi vojnami, upori plačancev, s skrivnostnim verovanjem, svečeništvom, srhljivimi žrtvovanji, je doživel že veliko priredb v različne medije, vendar so preveč poenostavljene in površne. Avtorjeve preciznosti in bogatega izraza namreč ni mogoče prenesti v drugo umetniško zvrst. Knjiga je pri Beletrini zdaj izšla v novem prevodu Saše Jerele, ki bo več povedala o tem, zakaj se je avtor navdušil nad zgodovinsko temo, ki vključuje zgodovinske dogodke iz antične severne Afrike, lepoto in grozoto nekdanje Kartagine, božansko eksotiko ter subtilno erotiko.
Odlomek iz knjige:
Nenadoma je palačo na najvišji terasi razsvetlila luč, odprla so se osrednja vrata in na pragu se je prikazala ženska postava v črnih oblačilih: Hamilkarjeva hči. Spustila se je po prvem stopnišču, ki je teklo poševno ob najvišjem nadstropju, nato po drugem in tretjem ter se ustavila na najnižji terasi vrh stopnišča galejskih kljunov. Negibna in s sklonjeno glavo je gledala navzdol na vojake. V dveh dolgih vrstah levo in desno od nje so stali bledi moški v belih oblekah z rdečimi resami, ki so jim padale na stopala. Imeli so pobrite lase in obrvi. V rokah, na katerih so se jim iskrili prstani, so držali velikanske lire in vsi so z rezkimi glasovi peli hvalnico kartažanski Boginji. Bili so skopljeni svečeniki iz Tanitinega templja, ki jih je Salambô pogosto klicala k sebi domov.
820 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Čeprav velikega francoskega pisatelja danes poznamo predvsem po romanu Gospa Bovary, je Flaubert občinstvo svojega časa osvojil z zgodovinskim romanom, umeščenim v čas tik po prvi vojni med Rimom in Kartagino
Francoski pisatelj Gustave Flaubert je po izidu knjige Salambô leta 1862, veliko bolj zaslovel kot s tedaj moralno vprašljivim delom Gospa Bovary, vsaj kritika in bralstvo sta ji bili bolj naklonjeni, sploh pa je ni čakala zatožna klop. Zgodovinski roman, ki se ukvarja s krvavimi in brutalnimi punskimi vojnami, upori plačancev, s skrivnostnim verovanjem, svečeništvom, srhljivimi žrtvovanji, je doživel že veliko priredb v različne medije, vendar so preveč poenostavljene in površne. Avtorjeve preciznosti in bogatega izraza namreč ni mogoče prenesti v drugo umetniško zvrst. Knjiga je pri Beletrini zdaj izšla v novem prevodu Saše Jerele, ki bo več povedala o tem, zakaj se je avtor navdušil nad zgodovinsko temo, ki vključuje zgodovinske dogodke iz antične severne Afrike, lepoto in grozoto nekdanje Kartagine, božansko eksotiko ter subtilno erotiko.
Odlomek iz knjige:
Nenadoma je palačo na najvišji terasi razsvetlila luč, odprla so se osrednja vrata in na pragu se je prikazala ženska postava v črnih oblačilih: Hamilkarjeva hči. Spustila se je po prvem stopnišču, ki je teklo poševno ob najvišjem nadstropju, nato po drugem in tretjem ter se ustavila na najnižji terasi vrh stopnišča galejskih kljunov. Negibna in s sklonjeno glavo je gledala navzdol na vojake. V dveh dolgih vrstah levo in desno od nje so stali bledi moški v belih oblekah z rdečimi resami, ki so jim padale na stopala. Imeli so pobrite lase in obrvi. V rokah, na katerih so se jim iskrili prstani, so držali velikanske lire in vsi so z rezkimi glasovi peli hvalnico kartažanski Boginji. Bili so skopljeni svečeniki iz Tanitinega templja, ki jih je Salambô pogosto klicala k sebi domov.
Slovenska književnost se v svoji sicer bogati zgodovini ne more pohvaliti z velikim številom epskih pesnitev. Zdi se namreč, da je naše pesnike vselej bolj vleklo k osebno-izpovednim, lirskim formam. No, ob koncu lanskega leta pa je po dveh desetletjih dela prav eden naših najizrazitejših lirikov, Boris A. Novak, pri založbi Goga izdal Zemljevide domotožja, prvo knjigo velikopoteznega epa, ki ga je naslovil Vrata nepovrata. Za kaj pravzaprav gre v tem, nemara celo sploh prvem pravem slovenskem epu, smo preverili v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Pevec in pesnik Leonard Cohen je ena najpomembnejših in najbolj vplivnih svetovnih glasbenih osebnosti zadnjih petdesetih let. Sylvie Simmons, ki je novinarka in priznana kronistka svetovnega rokenrola in popularne glasbe, v knjigi »Pravi moški zate« razgrinja izjemno življenjsko pot in ustvarjalno genialnost Leonarda Cohena. Ob omembi njegovega imena se nam najprej izriše podoba pevca, glasbenika, ki na odru v soju diskretne, usmerjene svetlobe s klobukom na glavi vedno deluje tako umirjeno, harmonično in pridigarsko. Njegovo delo pogosto opisuje teme iz religije, govori o osamljenosti in izolaciji, seksualnosti ter črpa iz zapletenih medosebnih odnosov. Pri Cohenu bi lahko tudi pomešali vrstni red in rekli, da je pesnik, pisatelj in glasbenik. Brez dvoma je knjiga temeljita in vseobsegajoča pripoved o možu, ki kljub skoraj dopolnjenim osemdesetim letom, ostaja izjemno aktiven pesnik in glasbenik, ki se mu dandanes ob bok lahko postavi le Bob Dylan. Kdo je »pravi moški zate«, boste izvedeli v oddaji Sobotno branje, ki jo pripravlja Bojan Leskovec.
Naj bodo temperature visoke ali nizke, bralce bo vedno dobro pogrela skandinavska kriminalka. Ta ima gotovo večji ugled in spoštovanje kot njene britanske in ameriške »sestre«, tega literarnega navdušenja se je naužil marsikateri Slovenec. Eden opaznejših pisateljev je Norvežan Jo Nesbo, ki je prodal že več kot 20 milijonov izvodov svojih knjig. V oddaji Sobotno branje, ki jo pripravlja Tina Lamovšek, bomo ne samo spoznali detektiva Harryja Holea v najnovejšem slovenskem prevodu Snežak, ki je izšel pod založbo Didakta, temveč bomo tudi razrešili primer priljubljenosti, uspešnosti, kakovosti in fenomena skandinavskega literarnega ustreznika filmu noir.
Mariborska zgodovinarka dr. Mateja Ratej v svoji novi knjigi Ruski diptih. Iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS sledi dvema sodnima zgodbama s štajerskega podeželja, povezanima z življenjem ruskih beguncev po oktobrski revoluciji in državljanski vojni. Trk svetov, velikega ruskega in majhnega slovenskega, je bil boleč, v primeru ljudi, ki jih opisuje Ratejeva tudi tragičen. Ne le intimne zgodbe ljudi, ki so težko prenašali begunsko usodo, zdrs po socialni in premoženjski lestvici, ljubezenske težave, se zato zlomili in morili, knjiga prinaša še dragoceno spoznanje o zaprtosti prepišnega slovenskega prostora. Od vojne izmučeni in do tujcev tradicionalno nezaupljivi slovenski svet Rusov ni sprejel z odprtimi rokami. O (ne)svetovljanskosti slovenskega Podravja v zgodnjih 20-ih letih se je z Matejo Ratej v Sobotnem branju pogovarjal Andrej Stopar.
»Čeri je izredno pameten pes, ki pase ovce in krave nekje za Krvavcem. Želimo, da izveš kaj več o njem.« Tako se začenja zgodba o Neži in Čeriju ter njunih nenavadnih prigodah. Preprosta in topla pripoved o prijateljstvu, pogumu, zvestobi, pa tudi o lepoti krajev med nebom in zemljo, pritegne zanimanje tako dolgoletnih kot začetniških bralcev, pravi Neža Maurer, avtorica knjige Veste, kdo je Čeri? Predstavitev omenjene knjige je pripravil novinar Boštjan Močnik.
V zadnjem Sobotnem branju leta 2014 beseda teče o delu, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih slej ko prej kar najbolj zaposlovalo ljubitelje domačega leposlovja. Govorimo namreč o Telesih v temi, še lanskoletnem romanesknem prvencu Davorina Lenka, ki pa je letos prejel dve sila prestižni literarni nagradi – kresnika za najboljši roman in kritiško sito za najboljšo knjigo po izboru članov Društva slovenskih literarnih kritikov. S čim pravzaprav so Telesa v temi prepričala tudi najbolj zahtevne bralce, smo preverjali v pogovoru z njihovim avtorjem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Tretja knjiga dopisnice RTV Slovenija iz Italije Mojce Širok govori o Vatikanu in njegovi osrednji figuri – papežu, pravzaprav se dotakne zadnjih treh: Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška. Kaj lahko stori slednji, zakaj so ga kardinali izvolili in zakaj je odstopil Ratzinger, so vprašanja, na katera med drugim poskuša odgovoriti. V knjigi z naslovom Od Benedikta do Frančiška, izšla pri Mladinski knjigi, ne manjka niti dvomov niti pričakovanj, ki prežemajo Katoliško cerkev v času, v katerem ima omajan ugled, omejen vpliv in doseg. V Sobotnem branju bo Mojca Širok razkrila nekaj podrobnosti o nastanku knjige, iz katere bomo slišali tudi nekaj odlomkov. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Simone de Beauvoir je danes v našem kulturnem spominu zapisana predvsem kot filozofinja, kot prvo ime feministične teorije, medtem ko je njeno leposlovno delo slej ko prej manj brano. A kakor dokazuje novela Nesporazum v Moskvi, je bila Simone de Beauvoir psihološko nadvse pretanjena pisateljica, ki je pred svojimi bralkami in bralci znala vešče razgaliti nesporazume, negotovosti in zamere, ki brbotajo pod površino še tako uspešne zakonske zveze. Zakaj tudi partnerji, ki dopolnijo šestdeseto leto starosti, ne bi smeli svoje zveze jemati kot samoumevne, smo v pogovoru z Majo Kraigher, ki je Nesporazum v Moskvi prevedla v slovenščino, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Za največjo spletno trgovino na svetu Amazon je praznični december vrhunec poslovnega leta. V tem času uporabniki kupijo največ stvari, velikanska oskrbovalna središča pa odpošljejo milijone paketov. V tokratni oddaji Sobotno branje smo zato govorili o knjigi 'Amazon - nastanek in vzpon tehnološkega giganta, ki je za vedno spremenil naše nakupovalne in bralne navade' (Učila International). Avtor Brad Stone poglobljeno predstavi zgodbo o uspehu ustanovitelja Jeffa Bezosa in prelomne dogodke v razvoju podjetja, a Amazonovo poslovanje ima tudi drugo plat. Zakaj je dobro poznati njegovo delovanje in vpliv na širšo družbo, pojasnjujeta digitalni strateg Vuk Ćosić ter publicist in novinar Lenart Kučić. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Mesto Berlin, kot ga poznamo danes, ko je meka za turiste, željne alternativnih doživetij, se nikakor ne ujema s podobo, prikazano v knjigi Mi, otroci s postaje Zoo. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je to knjižno delo pretreslo ne samo nemško, temveč vso svetovno družbo s prikazom berlinske klubske scene, v kateri najstnikom ni dajala energije za ples le glasba Davida Bowija, temveč tudi droge. Glavna oseba knjige, posnete po resničnih dogodkih, Christiane Felscherinow 35 let pozneje nastopa v novi knjigi Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje. V njej se spominja let, ki so sledila izidu prve knjige, in številnih postaj svojega življenja do danes. V oddaji Sobotno branje se je Tina Lamovšek pogovarjala o fenomenu Christiane F.
Ko je Karel Destovnik Kajuh pisal danes znamenite verze o ljubljeni ženski, ki naj mu odlomi en sam dehteč in bel češnjev cvet, ni imel v mislih kar katerekoli ženske. Pa tudi ne katerekoli češnje. Preden je namreč poleti 1943 odšel v partizane, je Kajuh bival v okupirani Ljubljani, kjer se je nesmrtno zaljubil v aktivistko OF, Silvo Ponikvar, ki je živela na Vošnjakovi ulici, v hiši, pred katero je rasla visoka in košata češnja. In čeprav pozaba počasi zagrinja celo čas druge svetovne vojne, je zgodba njune ljubezni še vedno živa. Ohranila se nam je v pismih, ki sta si jih pisala, ko je bila ona v zaporu, on pa v ilegali. In ta pisma – pred nedavnim so pri Mladinski knjigi izšla v knjigi Ljubimca z Vošnjakove ulice – pripovedujejo morda najlepšo ljubezensko zgodbo iz okupirane Ljubljane. Kako torej bijejo srca mladih v času vojne, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Saj po svoje je čisto razumljivo, da smo ob nedavni smrti Kajetana Koviča mislili predvsem na to, kako so naši najboljši prijatelji iz otroštva – maček Muri pa muca Maca, medved Piki Jakob in zmaj Direndaj – ostali brez svojega literarnega očeta, a pri tem smo vendarle malce pozabili, da Kovič ni bil le velemojster otroške književnosti. Že vse od leta 1953, ko je luč sveta ugledala zbirka Pesmi štirih, je namreč veljal za enega naših najpomembnejših pesnikov, leta 1976 pa mu je z Labradorjem uspelo izpisati eno sploh najbolj uspelih, umetniško prepričljivih, zaokroženih pesniških zbirk v vsej zgodovini slovenske literature. Zakaj Kovičev Labrador, ki so ga letos poleti ponatisnili pri Mladinski knjigi, brez zadrege lahko postavimo ob bok Prešernovim Poezijam, Župančičevim Samogovorom, Kocbekovi Grozi, Šalamunovemu Pokru ali Jesihovim Sonetom, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Med dopisovanjem samotnega popotnika Vaska Pižame in njegovega prijatelja Kodrčka so nastale posebne zgodbe o pomembnih življenjskih vprašanjih in problemih. Devetindvajset pisem v knjižici »Kodrček piše Pižami« pa je stkalo najboljšo zgodbo od vseh: zgodbo o nenavadnem prijateljstvu dveh literarnih junakov, ki jima je besede pod peresi položil priljubljeni avstralski pisatelj Michael Leunig. »Kako so ta pisma prišla na dan, ostaja skrivnost, naj povem le, da so se preprosto 'pojavila' kot droben sveženj, povezan s tankim modrim trakom – kakršne lahko vidite na otroških škorenjčkih ali klobučkih,« zapiše avtor v kratkem uvodu. V današnji oddaji Sobotno branje bomo knjižico »Kodrček piše Pižami« v slovenski prostor zasidrali s pomočjo profesorice za budizem na univerzi v Sidneyju doktorice Tamare Ditrich. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
»Šestinosemdeset let se sliši staro, enaindvajset kilometrov se sliši mlado, a jaz bi besedi rada združila«. Gospa Helena Žigon je letos dopolnila 86 let in letos odtekla svoj zadnji mali maraton, svojih zadnjih 21 kilometrov. A bela dama se ne preda, tekaške kilometre bo nabirala zgolj zase, saj so bili le-ti njeni sopotniki vse življenje, pomagali so ji v težjih in jo razveseljevali v lepših trenutkih njenega življenja. Bela dama, življenje tekačice Helene Žigon, je zgodba, ki jo je skozi maratonske kilometre zapisala Jasmina Kozina Praprotnik in jo bomo prelistali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravila. Lucija Fatur.
Vse odkar je pred petnajstimi leti Vladimir Putin prevzel vajeti ruske države v svoje roke, velja za enega najbolj enigmatičnih, odločnih, sposobnih pa tudi strah zbujajočih državnikov na svetu. Ta vtis se je slej ko prej le še poglobil v času ukrajinske krize. Toda zanimanja vredna ni le njegova vse bolj imperialna zunanja politika; v poldrugem desetletju pod Putinom se je korenito spremenila tudi ruska družba. Kako se torej živi od Kaliningrada do Vladivostoka, kateri pravzaprav so aduti, ki jih v igri globalnega geostrateškega pokra drži v rokah Putin, in kje iskati rusko Ahilovo peto – to so vprašanja, ki si jih zastavljamo vsi, ki se z nelagodjem v zadnjih mesecih oziramo proti vzhodu. In tu nam je lahko v precejšnjo pomoč Pax Putina, knjiga, v kateri je Andrej Stopar zbral najrazličnejše članke, ki jih je pisal, ko je bil med letoma 2005 in 2013 dopisnik RTV Slovenije iz Moskve. O Putinovi Rusiji, kakršna se je razkrila Stoparju, bo tekla beseda tudi v tokratnem Sobotnem branju. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
Včeraj je 17-letna Malala Jusafzaj, neustrašna borka za pravico deklic do izobrazbe, postala najmlajša Nobelova nagrajenka za mir v zgodovini. Ob tej priložnosti bomo v današnjem Sobotnem branju ponovili oddajo, ki smo jo letos aprila posvetili avtobiografski knjigi Jaz sem Malala, v kateri je novopečena lavreatka spregovorila o svojem odraščanju v pakistanski odročni gorski dolini Svat, pa o tem, kako se je spremenil svet tamkajšnjih deklet, ko so v njihove šole prikorakali oboroženi talibi, in o tem, zakaj smrtni nevarnosti navkljub ni mogla molčati, ko bi morala opustiti šolanje. Oddajo o delu Jaz sem Malala je pripravila Martina Černe.
Pesnik Arthur Rimbaud je ob koncu devetnajstega stoletja zapustil Francijo in se odpravil v vzhodno Afriko, v Etiopijo. Slikar Paul Gaugin je prav tako ob koncu devetnajstega stoletja zapustil Francijo in se nastanil na tihomorskem Tahitiju. In tudi mikrobiolog Alexandre Yersin je ob koncu devetnajstega stoletja zapustil Francijo. On se je ustalil v Vietnamu. A če sta se Rimbaud in Gaugin v naš kolektivni spomin zapisala kot nesrečni figuri, je Yersin, znameniti odkritelj povzročitelja bubonske kuge, živel bistveno srečnejše in polnejše življenje. Kako mu je to uspelo, je v romanu Kuga in kolera popisal francoski pisatelj Patrick Deville. O tem romanu pa bo beseda tekla tudi v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V današnjem Sobotnem branju, ki ga pripravlja Tina Lamovšek, predstavljamo knjigo Roberta Galbraitha. To ime številnim ni znano, gre pa za psevdonim britanske pisateljice J. K. Rowling, knjižne mame čarovnika Harryja Potterja. S prvo iz serije knjig o detektivu Cormoranu Striku, imenovano Klic kukavice – izšla je že druga, The Silkworm, ki še nima slovenskega prevoda –, se odpira tudi vprašanje o razlogih za izid romana slavne pisateljice pod izmišljenim imenom in o njeni poklicni poti v pisateljsko odraslost. Foto: morgane-magnifique (Flickr)
Neža Maurer je pesnica, ki z vsako svojo pesniško zbirko znova in znova pusti neizbrisen pečat v slovenskem literarnem prostoru. V njej opus spada več kot 20 zbirk za odrasle in prav toliko za otroke. Mi vam bomo tokrat predstavili eno od njenih najnovejših pesniških zbirk, ki nosi naslov Vsi moji dnevi so sobote. Kje je dobila navdih za pesmi v tej zbirki, ve samo njena podzavest, v tokratni oddaji Sobotno branje pa vam bosta omenjeno pesniško zbirko skušali približati Petra Tomše, ki jo je souredila, in pesnica Neža Maurer. Njune misli je ob izbranih pesmih, ki jih je interpretirala Maja Šumej, strnil novinar Boštjan Močnik.
Alessandro Baricco, eden najbolj priljubljenih italijanskih pisateljev zadnjih dveh desetletij, v romanu Mr Gwyn (Cankarjeva založba, 2014) v poetičnem jeziku išče poti do samoizpolnitve posameznika preko najbolj nelogičnih možnih vzorcev, ki v okolju bizarnih likov sestavljajo harmonično in estetsko celoto. Delo je prevedel Janko Petrovec. Pred mikrofon ga je povabil Matic Jerman.
Neveljaven email naslov