Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
831 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Jure Jakob je v slovenski literarni prostor vstopil leta 2003 s pesniško zbirko Tri postaje in sodobni slovenski poeziji nemudoma začrtal nove perspektive. Njegov lirski subjekt je namreč v prvi vrsti opazovalec, tih, natančen in potrpežljiv. In svet, ki ga opazuje - v pomembni meri gre tu za svet narave -, v Jakobovih pesmih dobi novo in nadvse prepričljivo domovanje. Veter, drevesa ali ptice pred tem kot da še nikoli niso uživali tako samozadostne eksistence. Zbirki Tri postaje, za katero je prejel nagrado Modra ptica, so sledile Budnost, Zapuščeni kraji in Delci dela. Za knjigo esejev Hiše in drugi prosti spisi je Jure Jakob pred dobrima dvema letoma prejel Rožančevo nagrado in nagrado Kritiško sito. V zadnjih letih pa je objavil tudi tri pesniške zbirke za otroke. Lakota je tako peta pesniška zbirka za odrasle Jureta Jakoba in v njej, se zdi, se je stik z naravo samo še poglobil. »Kakor da«, kot so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada »smo se bralke in bralci nenadoma znašli v novi, do čutov darežljivi, ontološko polni pokrajini.« Pa vendar, to ni naivno navduševanje nad idilično, brezmadežno in nepotvorjeno naravo. Sodobni subjekt je vedno tu in nekje med zamolki vedno ve, da se nekatere rane nikoli ne zaprejo.
Po Jezeru, izjemni literarni uspešnici, ki je duh skandinavskih kriminalk pripeljala v mrzel zimski Bohinj, se Leninov park, drugi del s kriminalistom Tarasom Birso v glavni vlogi, seli v vročo poletno Ljubljano. Tadej Golob je kriminalni roman Leninov park izdal pri založbi Goga, TV Slovenija prav zdaj snema kriminalno serijo Jezero. O uspehu Jezera, televizijski produkciji in seveda Leninovem parku smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom. Vabljeni k poslušanju. Vsi tisti, ki Leninovega parka še niste brali in nočete, da bi vam bralni užitek pokvarilo razkritje nekateri ključnih zgodbenih zapletov, potem vam svetujemo, da oddajo raje poslušate, ko boste knjigo prebrali. foto: Prvi/Urška Henigman
Pisateljica Sandra Cisneros je s svojim kultnim romanom z naslovom Hiša V ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Od prve izdaje leta 1984 je bilo prodanih več kot 6 miljonov izvodov, avtorica je prejela je vrsto nagrad, knjiga pa je v ZDA postala obvezno branje od osnovne šole do univerze. Prevedena je bila v več kot dvajset jezikov, lani tudi v slovenščino. O romanu, ki je izšel pri založbi Modrijan, smo govorili z literarno kritičarko in avtorico spremne besede Jasno Lasja.
Roman Avgust ameriškega pisatelja Johna Williamsa je, kakor pove že naslov, portret prvega rimskega cesarja, ki pa zlagoma prerašča v portret rimske vladajoče elite, dokler se navsezadnje ne razraste v panoramski prikaz življenja v celotnem mediteranskem bazenu v avgustejski dobi. Zgodovinskih romanov pa tudi filmov in televizijskih nadaljevank, ki portretirajo Rim v tem času, v prvem stoletju pred našim štetjem torej, seveda ne manjka, prav nasprotno, vendar pa se zdi, da se ta dela povečini ubadajo z dogajanjem eno generacijo pred cesarjem Avgustom. Bolj kakor prvi cesar umetnike pač privlačita dramatično propadanje republike in njen poglavitni grobar, Julij Cezar. Zakaj se je torej John Williams odločil pisati o Avgustu in ne o Cezarju; zakaj o človeku, ki v družbeno življenje vnaša red, in ne o človeku, ki povzroča kaos? – Odgovor smo v pogovoru z Williamsovo prevajalko Bredo Biščak iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Kurt Vonnegut je eden velikih ameriških pisateljev 20. stoletja. Morda njegovi najbolj znani deli sta Klavnica 5, roman, ki ga je v letu 1969 izstrelil med literarne zvezde ter Zajtrk prvakov, po katerem je kasneje nastal film. Tudi sicer so njegovi romani, napisal jih je štirinajst, slovenskim bralcem in bralkam precej dobro poznani, saj jih imamo prevedenih kar enajst. Toda prvi dve desetletji svoje pisateljske kariere, se je Vonnegut mojstril predvsem s pisanjem kratkih zgodb, ki jih je objavljal v tedaj popularnih družinskih in ženskih revijah. Tematsko so te zgodbe zato zelo raznorodne, odlikuje jih Vonnegutov izredni občutek za človeka, humor in nadvse dostopen slog pisanja. Slovenski prevod prve polovice Zbranih zgodb, ki so v angleščini izšle pred dvema letoma, so pri založbi Sanje izdali nedavno, še letos se obeta tudi izid druge knjige. Kaj ponujajo današnjemu bralcu in bralki, preverjamo v Sobotnem branju.
“Šele ko sem dojel, da imam prvinsko potrebo po tišini, sem jo lahko sploh pričel iskati – ležala je tam in me čakala, globoko pod kakofonijo hrupa prometa in misli, glasbe in strojev, iphoneov in ratrakov. Tišina.” Tako svojo pripoved oziroma spraševanja in poskuse najti odgovore na to, kaj je tišina, je za nas gluha ali zgovorna, začne Norvežan Erling Kagge. Pisatelj, založnik in raziskovalec, prvi človek, ki je dosegel vse tri vrhove sveta – severni, južni in goro Everest. Avtor knjige Tišina v času hrupa, ki je izšla pri založbi Vida, pravi, da je izkusil tišino. In v knjigi nam poda 33 odgovorov, kako najti trenutke tišine v vsakdanjem življenju. O avtorju in tej zgovorni svetovni uspešnici smo se pogovarjali s prevajalko in urednico knjige Valentino Smej Novak. V oddaji bodo predstavljeni tudi odlomki iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Ko so konec novembra razglasili, da, skladno z glasovanjem obiskovalk in obiskovalcev 34. slovenskega knjižnega sejma, prestižno nagrado knjiga leta 2018 prejme stripovska biografija Ivan Cankar : podobe iz življenja, se je novica zdela pričakovana in presenetljiva obenem. Pričakovana, kolikor so najrazličnejše kulturne institucije širom po državi poskrbele, da je bila celotna letošnja jesen resnično v znamenju našega največjega pisatelja in stoletnice njegove smrti. Presenetljiva pa, kolikor se že dolgo zdi, da slovenski bralke in bralci čutimo nekakšno nelagodje, iz šolskih klopi podedovano zamero, nemara kar odpor do Cankarja, do njegove osebe in do njegove literature. A očitno so podobe iz Cankarjevega življenja, pod katere se podpisujeta Zoran Smiljanić, ki je strip izrisal, ter Blaž Vurnik, ki je poskrbel za besedilo, znale opraviti z vsemi našimi predsodki in zbuditi živo zanimanje za življenje in delo velikega književnika z vrhniškega Klanca. Kako jim je to uspelo, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Z našega, nekoliko oddaljenega in površnega gledišča, se morda zdi, kakor da je vso češko književnost po drugi svetovni vojni mogoče povzeti z enim samim imenom – z Milanom Kundero. Vendar pa tovrstno, rokohitrsko sklepanje v slepo pego bralske pozornosti potiska nekaj resničnih velikanov, pisateljev svetovnega formata. Med temi velja omeniti vsaj Bohumila Hrabala z romanom Stregel sem angleškemu kralju ter Josefa Škvoreckega, čigar mojstrski romaneskni prvenec iz leta 1958, Strahopetci, je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi. Slednjega smo predstavili v tokratnem Sobotnem branju. Tako smo v pogovoru s prevajalko Nives Vidrih skušali odgovoriti, kako se med platnicami ene knjige staknejo zgodovinski dogodki ob koncu druge svetovne vojne, kritična analiza češkega narodnega značaja, kronična nedosegljivost lepih, mladih deklet in - visoko nad vsem tem - jazz, ki v sebi nosi obljubo osebne svobode in neskaljene kreativnosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Konec novembra je Ljubljano v kontekstu 34. slovenskega knjižnega sejma obiskalo kar nekaj zvenečih imen iz tujine, med njimi britanski zgodovinar Keith Lowe pa veliki madžarski romanopisec Peter Nadas in kontroverzni ruski pisatelj Zahár Prilepin. No, v tokratnem Sobotnem branju pa smo pod drobnogled vzeli roman Lazarjeve ženske, ki ga je na sejem prišla predstavit sodobna ruska pisateljica srednje generacije Marina Stepnova. Po besedah njenega prevajalca, Boruta Kraševca, Stepnova v domovini uživa precejšen ugled, prevedli pa so jo tudi že v 28 drugih jezikov. Ta uspeh pisateljica v pomembni meri dolguje prav Lazarjevim ženskam. O čem torej govori njen roman? – Govori o prekletstvu genialnosti, o krhkosti medčloveških odnosov in o magični moči urejenega, toplega doma. Vse to, kajpada, na ozadju velike in strašne ruske zgodovine dvajsetega stoletja. Več o Lazarjevih ženskih pa v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Jesen vsako leto prinese številne knjižne novosti. Med njimi je letos tudi težko pričakovan slovenski prevod tretjega, do zdaj najboljšega dela Neapeljske tetralogije Elene Ferrante, ki je osvojila številne bralke in bralce po svetu. Zgodbo o burnem prijateljstvu Elene in Lile lahko prav zdaj gledamo tudi na zaslonih. Italijanski RAI in ameriški HBO namreč predvajata prvo sezono nadaljevanke »Moja genialna prijateljica«, ki je nastala po knjižni predlogi in v sodelovanju s skrivnostno avtorico Eleno Ferrante. Knjiga »O tistih, ki bežijo in tistih, ki ostajajo« je v prevodu Anite Jadrič izšla pri Cankarjevi založbi. Več o njej pa tudi o ekranizaciji tetralogije v tokratni oddaji Sobotno branje, ki sta jo pripravila novinarka Urška Henigman in dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Prav v dneh, ko se del strokovne in širše javnosti sprašuje, ali je mladi kitajski raziskovalec dvema deklicama pred rojstvom spremenil genski zapis, najdemo na policah slovenskih knjigarn in knjižnic svež prevod knjige z naslovom Gen: intimna zgodovina. Avtor poljudno-znanstvenega dela je Pulitzerjev nagrajenec ameriški zdravnik Siddhartha Mukherjee. V svoji novi uspešnici je orisal zgodovino in nakazal prihodnost genetike; vede, ki preučuje naš dedni zapis. Izpostavil je njene svetle dosežke kot tudi škodljive, moralno in etično sporne. Knjigo je prelistal Iztok Konc, njeno vsebino pa komentira prof. Radovan Komel iz Medicinske fakultete v Ljubljani. Pridružite se nam v oddaji Sobotno branje.
Kaj nam dogajanje v srednjeveški Perziji lahko pove o današnjem trenutku? Bosanski pisatelj in dramatik Dževad Karahasan meni, da zelo veliko. Za vstopno točko v ta časovno in prostorsko oddaljeni svet si v trilogiji Kaj nam pripoveduje pepel vzame življenje slavnega perzijskega matematika, astronoma, filozofa in pesnika Omarja Hajama. Toda še zdaleč tu nimamo opravka s klasičnim biografskim romanom. Prvi roman trilogije Seme smrti, ki je v prevodu Jane Unuk izšel pri založbi Beletrina, je pravzaprav kriminalka. Mladi astronom Hajam se tako znajde ne samo v nepričakovani vlogi detektiva, sama ta vloga ima zanj nepričakovane posledice. Oddajo je pripravila Nina Slaček
Da pred decembrsko stoletnico smrti Ivana Cankarja na naše knjižne police prihaja vse več knjig, povezanih z našim največjim pisateljem, je menda razumljivo. Nekatere so biografske narave, spet druge v ponatisu prinašajo bisere njegove leposlovne zapuščine. No, v tokratnem Sobotnem branju pa smo se posvetili izboru iz Cankarjevega publicističnega, polemičnega, politično angažiranega in družbeno-kritičnega pisanja, ki je pod naslovom Kako sem postal socialist in drugi spisi pred nedavnim izšel pri Mladinski knjigi, v znameniti Knjižnici Kondor. Zakaj je tudi ta del pisateljevega opusa vreden naše današnje bralske pozornosti – pa čeprav gre za spise, ki so globoko potopljeni v družbene, politične in kulturne razmere z začetka dvajsetega stoletja in se na prvi pogled zatorej lahko zdijo precej oddaljeni od vprašanj in dilem sodobnega časa –, smo preverjali v pogovoru z dr. Primožem Vitezom, ki je omenjeni izbor pripravil in mu pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Dušan Jovanović, avtor knjige, ki jo tokrat predstavljamo – Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, ki je izšla pri založbi Beletrina – je eden najbolj plodovitih in nagrajenih slovenskih dramatikov in režiserjev. Po izletih v esejistiko in med kolumne, je vendarle ugledala luč sveta tudi njegova avtobiografija. Požrešen, kot je, zapiše Jovanović v knjigi, od življenja hoče imeti vse! Morda tudi zato pričujoča knjiga ni klasična, po življenjskih obdobjih kontinuirano popredalčkana avtobiografija. Je žanrski hibrid, kjer se avtor posveča vsemu, kar mu je v življenju pomembno. Od ljudi, tudi o množici znanih umetniških ikon piše, pa v insertih - zelo podrobnih, eksplicitno resnicoljubnih - piše o svojem odraščanju, vojaščini, poklicu, družinskem življenju, o odnosu do aktualnih in brezčasnih tem. Zelo naravnost, zelo po svoje. Še kaj več o vsebini in ozadju tega avtentično resnicoljubnega žanrskega hibrida pa v pogovoru z Dušanom Jovanovićem. V oddaji bodo predstavljeni tudi odlomki iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V tokratni oddaji Sobotno branje bomo predstavili knjigo, ki je izšla konec 19-ega stoletja, natančneje leta 1884, pa je še vedno aktualna kritika človeške družbe. Dežela Ravnina Edwina Abbotta Abbotta ob izidu sicer ni bila spregledana, ni pa tudi požela navdušenja. Vendar je ta satirični roman doživel pravi preporod po objavi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina. Bolj kot vodič v relativnost in večdimenzionalne prostore pa je knjiga, ki je izšla v prevodu Sandija Kodriča pri založbi UMco, še vedno aktualna zaradi svoje lekcije o empatiji, ki jo človeštvo vedno znova pozablja – za razumevanje drugega je treba videti svet z njegovega zornega kota. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Veliki kolumbijski pisatelj, utemeljitelj magičnega realizma in prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Gabriel García Márquez, med slovenskimi bralci slovi predvsem po mojstrskih romanih. To ni nič čudnega, saj Sto let samote in Ljubezen v času kolere brez posebnih pomislekov lahko uvrstimo med najpomembnejše dosežke svetovnega romanopisja po drugi svetovni vojni. Toda García Márquez še zdaleč ni pisal le romanov in kot zdaj dokazuje Dvanajst potohodnikov – ti so luč sveta pred kratkim ugledali pri Mladinski knjigi, v prestižni Knjižnici Kondor –, je pisatelj z zanesljivostjo pravega mojstra obvladal tudi kratkoprozno formo. Seveda pa pričujoče zgodbe bralskega užitka še zdaleč ne budijo zgolj zaradi svoje formalne ali slogovne dovršenosti. Zdi se namreč – kolikor pač svoje protagoniste, po rodu vse do zadnjega Latinoameričane, nezmotljivo umeščajo v mesta in vasi Evrope -, da vztrajno zasledujejo izmuzljivo bistvo latinskoameriške identitete. Kakšne odgovore svojim bralkam in brealcem navsezadnje ponujajo, smo v pogovoru z Vesno Velkovrh Bukilico, ki je Dvanajst potohodnikov prevedla v slovenščino, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Ženske so od nekdaj počele izjemne reči – prekolesarile so svet, izumljale zdravila, se borile za enakopravnost, gradile šole, pisale knjige, ustvarjale umetnine, delale v tovarnah in še in še. Čas je, da na glas povemo, da so pomembno sooblikovale zgodovino, čeprav o marsikaterem njihovem dosežku vemo zelo malo, saj se o njih le redko učimo v šolah – a bi se morali. Tako je v uvodu knjige z naslovom Pogumne punce, zapisala avtorica, direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost, Nika Kovač. Več o knjigi, ki je ta teden izšla pri založbi Mladinska knjiga v oddaji Sobotno branje.
Pride konj v bar … To je seveda fraza, s katero se začne prenekateri vic. Obenem pa je to tudi naslov, ki ga je mednarodno nagrajevani sodobni izraelski pisatelj, David Grossman, poiskal svojemu zadnjemu romanu. Po svoje se to zdi še kako primerno, saj knjiga vendarle govori o komedijantu, tako imenovanem stand-up komiku, ki kaki dve uri stresa črne šale na odru pred polno dvorano v izraelskem obmorskem mestu Netanja. A kdor tu pričakuje neskaljeno vedrino in brezskrbno lahkotnost, se slej ko prej moti. Grossmanov Pride konj v bar namreč med šalami opravi nekakšno vivisekcijo; pisatelj se z ostrim skalpelom loti tako travmatizirane psihologije svojega glavnega junaka kakor sodobne izraelske družbe in, za nameček, še celotne zahodne kulture poceni spektakla. Več o romanu pa v tokratnem Sobotnem branju, v katerem smo pred mikrofonom gostili Grossmanovega prevajalca, Klemna Jelinčiča Boeto. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Slovenci se konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja spominjamo kot srečno vznemirljivega časa, v katerem so se sanje o lepšem, boljšem, materialno bogatejšem življenju za vse prepletale s prihajajočo politično svobodo, pluralizmom, demokracijo in državno neodvisnostjo. Nekaj podobnega so menda čutili ljudje tudi v številnih drugih državah komunističnega bloka. Ne pa tudi, kot med drugim kaže Moskoviada, sveže prevedeni roman sodobnega ukrajinskega pisatelja in lanskoletnega prejemnika nagrade Vilenica, Jurija Andruhoviča, v vseh. V srcu sovjetskega imperija, denimo, je bila atmosfera, prav nasprotno, negotova, tesnobna, zagrenjena. To je sicer dobro vedeti, toda zakaj neki bi se bralke in bralci sploh posvečali romanu, za katerega se leta 2018 zdi, da govori o stvareh, ki vendarle že pripadajo neki oddaljeni preteklosti? Zakaj bi se v svetu, ki mu ritem narekujejo Trump in brexit in množični elektronski nadzor in migrantska in okoljska kriza, posvečali literarnemu delu, ki govori o bridkem koncu realno obstoječega socializma, o koncu sovjetskega imperija? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Naš gost pred mikrofonom je bil Aljoša Harlamov, ki je za Andruhovičev roman poskrbel po uredniški plati. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Neveljaven email naslov