Tokrati sopotnik je bil Urban Praprotnik, učitelj teka.

Ko med maratonom nastopi kriza, Urban Praprotnik pomisli, da je škoda, ker ga bo kmalu konec

Urban Praprotnik je profesor športne vzgoje, tekaški trener, ustanovitelj in vodja društva Urbani tekači ter ambasador akcije Ustavi se.

Pretekel je številne maratone v različnih državah, eden njegovih najljubših je tisti v Firencah, najlepše pa je seveda doma. Na enem izmed maratonov je v cilj pretekel tudi skupaj z nosečo ženo in tudi če bi se ustavilo na poti, sta imela v žepu denar za taksi, ki bi ju pripeljal do cilja.

“Zakaj je maraton v Ljubljani najlepši? Ker je naš in ker je to edini dan v letu, ko srečam vse stare prijatelje.”

Zase pravi, da je profesionalni rekreativec, tek je sestavni del njegovega življenja in tudi ko sedi, se skuša premikati.

“Gibljivo sedenje je najboljše sedenje. Ni dobro, da svoje telo predolgo držite v enem položaju, tudi če je pravilen.”

Teče v vseh vremenskih pogojih in med ena izmed najboljših lastnosti teka je, da lahko tečemo v vročini in mrazu, pod soncem in v dežju, tudi če le 15 minut na dan, važno je, da nekaj naredimo zase.

“Tek je odlična izbira, ker lahko tečemo v vseh vremenskih razmerah. Tako tudi na deževen dan naredimo nekaj zase.”

Besedna zveza “dober tek” ima v njegovem življenju dva pomena. Rad se zapodi med krožnike, je vegan, njegovi otroci so vegetarijanci z enim odklonom in sicer, da jedo jajca.

“Danes je ponudba hrane tako pestra, da nam sploh ne bi bilo potrebno jesti mesa. Veliko jih noče poskusiti, saj imajo premalo izkušenj z rastlinsko hrano.”

Tek ponuja odgovore na vprašanja, ki jih morda prej posameznik ni imel. Veliko jih je mnenja, da je tek dolgočasen, a se po njegovem mnenju morajo le prepustiti in se vzeti čas.

“Pogovorni tek ima najboljši tempo, podoben tempo sem imel, ko sem naenkrat pretekel 100 kilometrov na slovenski obali.”