Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme.
Mladinska literatura postaja področje, na katerem marsikdaj trčijo stroka na eni ter starši in kdaj tudi knjižničarji na drugi strani, ugotavlja pisateljica Janja Vidmar, avtorica številnih, po večini mladinskih del. Del javnosti je nazadnje vznemirilo njeno delo Elvis Škorc, genialni štor, ki so ga lani izbrali pri nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo kot spodbudo mladim za branje.
Mlade bralce, ki kar naprej ‘visijo’ na spletu in so jim dostopne vsebine, ob katerih se kdaj zares lahko primemo za glavo, je težko pritegniti s knjigo. Pravljične vsebine in leporečenje jih absolutno ne zanimajo, zato knjige, ki bi mlade pritegnila z jezikom, vsebino in junakom, ni zlahka napisati.
Avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme.
Mladinska literatura postaja področje, na katerem marsikdaj trčijo stroka na eni ter starši in kdaj tudi knjižničarji na drugi strani, ugotavlja pisateljica Janja Vidmar, avtorica številnih, po večini mladinskih del. Del javnosti je nazadnje vznemirilo njeno delo Elvis Škorc, genialni štor, ki so ga lani izbrali pri nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo kot spodbudo mladim za branje.
Mlade bralce, ki kar naprej ‘visijo’ na spletu in so jim dostopne vsebine, ob katerih se kdaj zares lahko primemo za glavo, je težko pritegniti s knjigo. Pravljične vsebine in leporečenje jih absolutno ne zanimajo, zato knjige, ki bi mlade pritegnila z jezikom, vsebino in junakom, ni zlahka napisati.
Marko Pokorn, pediater in infektolog z ljubljanske infekcijske klinike, ambasador cepljenja, scenarist televizijskih in gldaliških uspešnic.
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Sopotnik v postdelovno popoldne je bil Sašo Bertoncelj, vrhunski športnik, ki je v vrhu gimnastike že dobro desetletje.
Klemen Košir, poznavalec hrane in družbe, kuharski samouk in kulinarični raziskovalec, založnik in publicist, avtor Najlepše slovenske knjige tri leta zapored.
Sopotnica to popoldne je bila ilustratorka, slikarka, arhitektka in pripovedovalka Mojca Sekulič Fo.
Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine, zaposlena na URI Soča, predavateljica na Pedagoški in Medicinski fakulteti, dejavna pri združenju Mladi zdravniki, vodja Familylabovih seminarjev je bila sopotnica.
Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo, redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, publicist, sopotnik v (post)delovno popoldne.
Matjaž Konvalinka, univerzitetni profesor matematike in koordinator LGBT skupnosti na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Izar Lunaček, doktor filozofije, risar stripov in ilustrator, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Zana Fabjan Blažič, aktivistka, etnologinja in kulturna antropologinja, učiteljica joge, sopotnica Danile Hradil Kuplen.
Danijel Andoljšek, reševalec na motorju na Reševalni postaji UKC Ljubljana, predavatelj za nacionalno poklicno kvalifikacij in učitelj na tečajih prve pomoči, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. Reševalni motorji so 50% hitrejši od drugih reševalnih vozil: “Vedno se najdejo tudi nepredvidljivi odzivi voznikov na cestah. Na motorju se vseeno vse malo hitreje odvija kot v avtu.”
Simon Krečič je pianist, dirigent in umetniški direktor Opere SNG Maribor. Letos marca je dirigiral štirim slovenskim orkestrom. Včasih smo imeli občutek, da mora biti dirigent avtokrat, zdaj pravi, da je dirigent “bolj demokratični vodja, ki mora imeti vizijo”.
Jana Krivec, šahovska velemojstrica, doktorica psihologije, univerzitetna predavateljica, predstojnica Šole za psihoterapijo na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije, sopotnica v (post)delovno popoldne.
Roman Kuhar, doktor sociologije, predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti, raziskovalec in urednik, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Petra Škarja – mlada podjetnica, ki s svojimi knjigami in predavanji spodbuja ljudi k samoiniciativnosti, inovativnemu podjetništvu in vsemu, česar nas niso naučili v šoli.
Neveljaven email naslov