Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
14. februarja 2001 so rojaki v Italiji dobili svoj zaščitni zakon. 14 let po sprejemu so razmere za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini boljše, toda izzivov ne manjka. Časi se spreminjajo in zaščitni zakon bi morali dopolniti, se strinjata predsednika krovnih slovenskih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič. Zaščita bi morala biti učinkovitejša v večjih mestih, kot so Trst, Gorica in Čedad, pravico do uporabe slovenščine pa bi morali spoštovati na vseh nivojih; občinskem, pokrajinskem, deželnem in državnem, sta prepričana.
Kako se uspešno spopasti z izzivi, dobro vesta dolgoletna ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden in tržaški podjetnik Vanja Lokar. Za svoj trud in delo v dobro slovenske narodne skupnosti v Italiji sta prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Živa Gruden je, kot pravi danes, imela srečo, da je živela in živi v okoliščinah, ki so ji omogočile, da nekaj pokaže. In pokaže lahko res veliko. Veliko je v svojem življenju dosegel tudi tržaški podjetnik Vanja Lokar, ki se bo lahko v zgodovino zapisal kot mecen slovenske narodne skupnosti v Italiji. Več kot 600.000 evrov je odštel za poslovne prostore na Trgu Oberdan v Trstu, v katerih bo zaživelo novo slovensko kulturno središče – tržaški knjižni center. Prostore je namreč podjetnik, ki si je svoje premoženje ustvaril predvsem s kavo, za nizko najemnino oddal podjetju TS 360, ki bo upravljalo z novim knjižnim središčem. Daljši pogovor z Vanjo Lokarjem o Slovencih v Trstu, njegovi družini in novem knjižnem središču lahko slišite v oddaji.
Stiki rojakov v sosednjih državah z matično domovino so pomembni, zato so se porabski Slovenci zavzeli za vnovično okrepitev sodelovanja s Prekmurjem. Murskosoboški župan Aleksander Jevšek je prisluhnil njihovim željam in se srečal s svojim monoštrskim kolegom Gaborjem Huszarjem. Veliko je možnosti za sodelovanje tako na gospodarskem kot tudi kulturnem in športnem področju, sta ugotovila. Murskosoboški župan pa je med drugim zagotovil podporo pri reševanju težav s pomanjkanjem slovenskih učiteljev v Porabju, saj je v Prekmurju veliko brezposelnih učiteljev, ki bi lahko pomagali v Porabju. Kako je srečanje ocenil monoštrski župan in kaj o obuditvi stikov meni nekdanji župan Murske Sobote Andrej Gerenčer, ki je že leta 1987 postavil temelje za sodelovanje? Odgovor lahko slišitev v tokratni oddaji.
Skupaj z rojaki z Reke se še enkrat poklonimu Francetu Prešernu in vas povabimo na gledališko Tribuno v Pliberk, s katero bodo zaznamovali 40 let organizirane gledališke in lutkovne dejavnosti koroških Slovencev. V treh dneh se bo zvrstilo 15 predstav. Podroben spored najdete TU!
Prisluhnete pa lahko tudi pogovoru z direktorjem slovenskega kulturnega doma v Pliberku Milanom Pikom o pustnih običajih koroških Slovencev. Sej in krapov na avstrijskem Koroškem te dni ne manjka.
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
14. februarja 2001 so rojaki v Italiji dobili svoj zaščitni zakon. 14 let po sprejemu so razmere za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini boljše, toda izzivov ne manjka. Časi se spreminjajo in zaščitni zakon bi morali dopolniti, se strinjata predsednika krovnih slovenskih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič. Zaščita bi morala biti učinkovitejša v večjih mestih, kot so Trst, Gorica in Čedad, pravico do uporabe slovenščine pa bi morali spoštovati na vseh nivojih; občinskem, pokrajinskem, deželnem in državnem, sta prepričana.
Kako se uspešno spopasti z izzivi, dobro vesta dolgoletna ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden in tržaški podjetnik Vanja Lokar. Za svoj trud in delo v dobro slovenske narodne skupnosti v Italiji sta prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Živa Gruden je, kot pravi danes, imela srečo, da je živela in živi v okoliščinah, ki so ji omogočile, da nekaj pokaže. In pokaže lahko res veliko. Veliko je v svojem življenju dosegel tudi tržaški podjetnik Vanja Lokar, ki se bo lahko v zgodovino zapisal kot mecen slovenske narodne skupnosti v Italiji. Več kot 600.000 evrov je odštel za poslovne prostore na Trgu Oberdan v Trstu, v katerih bo zaživelo novo slovensko kulturno središče – tržaški knjižni center. Prostore je namreč podjetnik, ki si je svoje premoženje ustvaril predvsem s kavo, za nizko najemnino oddal podjetju TS 360, ki bo upravljalo z novim knjižnim središčem. Daljši pogovor z Vanjo Lokarjem o Slovencih v Trstu, njegovi družini in novem knjižnem središču lahko slišite v oddaji.
Stiki rojakov v sosednjih državah z matično domovino so pomembni, zato so se porabski Slovenci zavzeli za vnovično okrepitev sodelovanja s Prekmurjem. Murskosoboški župan Aleksander Jevšek je prisluhnil njihovim željam in se srečal s svojim monoštrskim kolegom Gaborjem Huszarjem. Veliko je možnosti za sodelovanje tako na gospodarskem kot tudi kulturnem in športnem področju, sta ugotovila. Murskosoboški župan pa je med drugim zagotovil podporo pri reševanju težav s pomanjkanjem slovenskih učiteljev v Porabju, saj je v Prekmurju veliko brezposelnih učiteljev, ki bi lahko pomagali v Porabju. Kako je srečanje ocenil monoštrski župan in kaj o obuditvi stikov meni nekdanji župan Murske Sobote Andrej Gerenčer, ki je že leta 1987 postavil temelje za sodelovanje? Odgovor lahko slišitev v tokratni oddaji.
Skupaj z rojaki z Reke se še enkrat poklonimu Francetu Prešernu in vas povabimo na gledališko Tribuno v Pliberk, s katero bodo zaznamovali 40 let organizirane gledališke in lutkovne dejavnosti koroških Slovencev. V treh dneh se bo zvrstilo 15 predstav. Podroben spored najdete TU!
Prisluhnete pa lahko tudi pogovoru z direktorjem slovenskega kulturnega doma v Pliberku Milanom Pikom o pustnih običajih koroških Slovencev. Sej in krapov na avstrijskem Koroškem te dni ne manjka.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov