Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zgodovinar in nekdanji koroški deželni šolski nadzornik za slovenski jezik v srednjih šolah Teodor Domej je prepričan, da je še tako dobra zakonodaja ne zagotavlja izpolnjevanja določil, če družba ni naklonjena spoštovanju pravic manjšine. Nujno je sodelovanje prebivalstva, več razumevanja, solidarnosti večinskega naroda. Spoštovanje pravic manjšine je težko izsiliti, je prepričan Teodor Domeja. Pa so časi že primerni, da bi z reformami, tudi na področju šolstva, okrepili varovanje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem?
“Razmere postajajo vedno bolj zrele. Avstrijsko državno pogodbo smo dobili v časih veljave nacionalnizma, od katerega se zdaj vsaj v nekaterih avstrijskih regijah odmikamo. In to je lahko perspektiva.”
Nekoliko drugačno mnenje kot zgodovinar Teodor Domej ima odvetnik Rudi Vouk. Kot pravnik stavi na spoštovanje zakonodaje. Poudarja, da je spoštovanje prava temelj demokracije, čeprav bi si tudi sam želel, da bi manjšinske pravice ljudje spoštovali iz prepričanja.
“Razmere še niso dozorele. Se izboljšujejo, atmosfera je bolj naklonjena, tudi trenj, kot so bila še pred leti, ni več. Danes se srečujemo z drugačnimi problemi. Prevladuje namreč prepričanje, da so zadeve urejene, in ko nekdo opozori, da nekaj manjka, naletimo na ostro nasprotovanje. To dokazuje, da zadeve še zdaleč niso tako daleč, da bi ljudje razmišljali o tem, kaj manjšina dejansko potrebuje, temveč ima človek občutek, da so enostavno siti problema, da bi si želeli, da je končno enkrat mir. Česar pa še ne moremo potrditi, ker še nismo tako daleč.”
Predsednik Enotne liste, politične stranke, ki zastopa interese koroških Slovencev, Gabriel Hribar, ne ve, ali je čas že zrel za razpravo o tem, dejstvo pa je, pravi, da so spremembe nujne na različnih področjih, tudi na področju šolstva, kjer sistem deluje po pravilih večinskega naroda.
“Slovenska manjšina rabi, prav zato ker je manjšina, poosebno obravnavo. To je jasno! Obstoječi sistem ne deluje.”
Pa je čas že zrel za pozitvino diskriminacijo, za katero se zavzema Gabriel Hribar?
“Veliko govorimo o spremembi klima v naši deželi. To je treba enostavno enkrat preveriti, ali smo res tako daleč. In če se te razprave ne lotimo, ne bomo vedeli, ali smo res že prišli tako daleč ali ne.”
Daljšemu pogovoru z rojaki z avstrijske Koroške lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Gostimo tudi predsednika državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Zadovoljen je, da so letos iz madžarskega proračuna dobili približno petino več denarja kot lani. Državna slovenska samouprava bo tako 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Kako ocenjuje doseženo v dveh desetletjih? Poslušajte oddajo!
S tremi mladimi arhitekti, rojaki s Tržaškega, Igorjem Spetičem ter bratoma Alešem in Borutom Plesničarjem, ki sodelujejo pri postavitvi slovenskega paviljona na Expo-ju v Milanu, se pogovarjamo tudi o novem tržaškem knjižnem središču, kulturnem centru tržaških Slovencev, kjer so prav tako dejavni.
Rojakinja z Reke Martina Cvetković, absolventka doktorskega interdisciplinarnega študija varovanja okolja na ljubljanski Univerzi, pove več o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda in drugih tekočin brez dodajanja kemičnih snovi. Na Znanstveno-tehnološkem parku reške univerze so projekt uvrstili v program podpore obetajočim mladim. Po sklepu predstavnikov stroke in pristojnih državnih ustanov za varstvo okolja in trajnostni razvoj pa je dobila tudi prvo nagrado na razpisu ene od hrvaških bank in 100.000 hrvaških kun, s katerimi mora zdaj ustanoviti podjetje. Njen trenutno največji izziv tako je, kako znanje, ki ga je dobila s študijem, prenesti v prakso in zagnati uspešno podjetje. Ker je tudi odlična pevka, pa bi se lahko uspešno podala tudi v glasbene vode.
Prisluhnite pogovoru z Martino Cvetković v oddaji Sotočja, njeni skladbi, ki se predvajata na hrvaških radijskih postajah, pa lahko najdete na spodnjih povezavah.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zgodovinar in nekdanji koroški deželni šolski nadzornik za slovenski jezik v srednjih šolah Teodor Domej je prepričan, da je še tako dobra zakonodaja ne zagotavlja izpolnjevanja določil, če družba ni naklonjena spoštovanju pravic manjšine. Nujno je sodelovanje prebivalstva, več razumevanja, solidarnosti večinskega naroda. Spoštovanje pravic manjšine je težko izsiliti, je prepričan Teodor Domeja. Pa so časi že primerni, da bi z reformami, tudi na področju šolstva, okrepili varovanje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem?
“Razmere postajajo vedno bolj zrele. Avstrijsko državno pogodbo smo dobili v časih veljave nacionalnizma, od katerega se zdaj vsaj v nekaterih avstrijskih regijah odmikamo. In to je lahko perspektiva.”
Nekoliko drugačno mnenje kot zgodovinar Teodor Domej ima odvetnik Rudi Vouk. Kot pravnik stavi na spoštovanje zakonodaje. Poudarja, da je spoštovanje prava temelj demokracije, čeprav bi si tudi sam želel, da bi manjšinske pravice ljudje spoštovali iz prepričanja.
“Razmere še niso dozorele. Se izboljšujejo, atmosfera je bolj naklonjena, tudi trenj, kot so bila še pred leti, ni več. Danes se srečujemo z drugačnimi problemi. Prevladuje namreč prepričanje, da so zadeve urejene, in ko nekdo opozori, da nekaj manjka, naletimo na ostro nasprotovanje. To dokazuje, da zadeve še zdaleč niso tako daleč, da bi ljudje razmišljali o tem, kaj manjšina dejansko potrebuje, temveč ima človek občutek, da so enostavno siti problema, da bi si želeli, da je končno enkrat mir. Česar pa še ne moremo potrditi, ker še nismo tako daleč.”
Predsednik Enotne liste, politične stranke, ki zastopa interese koroških Slovencev, Gabriel Hribar, ne ve, ali je čas že zrel za razpravo o tem, dejstvo pa je, pravi, da so spremembe nujne na različnih področjih, tudi na področju šolstva, kjer sistem deluje po pravilih večinskega naroda.
“Slovenska manjšina rabi, prav zato ker je manjšina, poosebno obravnavo. To je jasno! Obstoječi sistem ne deluje.”
Pa je čas že zrel za pozitvino diskriminacijo, za katero se zavzema Gabriel Hribar?
“Veliko govorimo o spremembi klima v naši deželi. To je treba enostavno enkrat preveriti, ali smo res tako daleč. In če se te razprave ne lotimo, ne bomo vedeli, ali smo res že prišli tako daleč ali ne.”
Daljšemu pogovoru z rojaki z avstrijske Koroške lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Gostimo tudi predsednika državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Zadovoljen je, da so letos iz madžarskega proračuna dobili približno petino več denarja kot lani. Državna slovenska samouprava bo tako 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Kako ocenjuje doseženo v dveh desetletjih? Poslušajte oddajo!
S tremi mladimi arhitekti, rojaki s Tržaškega, Igorjem Spetičem ter bratoma Alešem in Borutom Plesničarjem, ki sodelujejo pri postavitvi slovenskega paviljona na Expo-ju v Milanu, se pogovarjamo tudi o novem tržaškem knjižnem središču, kulturnem centru tržaških Slovencev, kjer so prav tako dejavni.
Rojakinja z Reke Martina Cvetković, absolventka doktorskega interdisciplinarnega študija varovanja okolja na ljubljanski Univerzi, pove več o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda in drugih tekočin brez dodajanja kemičnih snovi. Na Znanstveno-tehnološkem parku reške univerze so projekt uvrstili v program podpore obetajočim mladim. Po sklepu predstavnikov stroke in pristojnih državnih ustanov za varstvo okolja in trajnostni razvoj pa je dobila tudi prvo nagrado na razpisu ene od hrvaških bank in 100.000 hrvaških kun, s katerimi mora zdaj ustanoviti podjetje. Njen trenutno največji izziv tako je, kako znanje, ki ga je dobila s študijem, prenesti v prakso in zagnati uspešno podjetje. Ker je tudi odlična pevka, pa bi se lahko uspešno podala tudi v glasbene vode.
Prisluhnite pogovoru z Martino Cvetković v oddaji Sotočja, njeni skladbi, ki se predvajata na hrvaških radijskih postajah, pa lahko najdete na spodnjih povezavah.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov