70 let Primorskega dnevnika in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu ter 60-letnica veljavnosti Avstrijske državne pogodbe so med drugim teme tokratne oddaje.

Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav vnovič zaznamujejo pomembne obletnice.

70 let Primorskega dnevnika

13.maja 1945 je v osvobojenem Trstu kot naslednik Partizanskega dnevnika izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po dvajsetih letih molka se je začela slovenska beseda vnovič uveljavljati na Tržaškem. V sedmih desetletjih je časnik prestal številne viharje. Odgovorni urednik Dušan Udovič pa zagotavlja, da bodo vztrajali na svoji poti, čeprav se ekipa novinarjev vseskozi zmanjšuje:

“Vrednote, kot so svoboda, demokratična pravila in solidarnost, vse to, kar je pomenil partizanski boj in cilje, ki jih je imel, je treba uveljavljati tudi v današnjih razmerah. Svet je drugačen, okoliščine so drugačne, toda vrednote veljajo še naprej in naš časopis jih bo posredoval svojim bralcem.”

Časopis zaradi varčevanja preživlja težke čase. Predsednik uprave DZP PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojan Brezigar, pojasnjuje, da so imeli lani 700.000 evrov izgube, saj so iz italijanskega sklada za založništvo dobili polovico manj denarja, kot bi jim po zakonu pripadalo. S pristojnimi na deželni ravni se zdaj dogovarjajo, da bi kot nadomestilo dobili del denarja za delovanje slovensko narodne skupnosti, ki ga je iz Rima dobila dežela. Novosti bi lahko prinesel tudi spremenjeni zakon o založništvu, po katerem bi dobili manjšinski dnevniki poseben status in vnaprej določen znesek subvencije. Toda, to je za zdaj še vedno le obljuba, dodaja Brezigar. Po njegovem vsega tega, kar prinaša dnevnik, ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti zaposlenih. Ti delajo v izrednih razmerah, po solidarnostni pogodbi, s krajšim delovnim časom in seveda nižjo plačo, kar pa ne pomeni, da delajo manj. Nasprotno!. Ker je manj zaposlenih, morajo v krajšem času narediti še več in to v spremenjenem medijskem okolju.

Znanstveni licej F. Prešerna Trst

70-letnico delovanja letos obeležuje tudi Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, ki je bil ustanovljen v prvih mesecih po drugi svetovni vojni, ko je zavezniška uprava z okrožnico omogočila ustanovitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da bi imeli tudi zamejski rojaki možnosti za šolanje v svojem jeziku, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. V desetletjih se je znanstveni licej razvijal in spreminjal, se spopadal z različnimi težavami, danes pa se lahko pohvali z 240 učenci na 4 različnih smereh, ki imajo po končanem šolanju možnosti za vpis na tako rekoč katerokoli fakulteto v Italiji ali Sloveniji. Znanstveni licej Franceta Prešerna je ena od štirih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, njegova posebnost pa je prav široko humanistično znanje, ki ga dobijo dijaki. Posebnost pa je tudi klasični licej, ena od smeri, ki je v Sloveniji zelo redka, s poukom staro-grščine in latinščine. Več o klasičnem liceju bomo spregovorili v eni prihodnjih oddaj.

Avstrijska državna pogodba kot rezultat otoplitve hladne vojne

15.maja 1955 so na Dunaju države zaveznice (ZDA, ZSSR, VB in Francija) in Avstrija slovesno podpisale “Pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije”, ki jo poznamo tudi pod imenom “Avstrijska državna pogodba”. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil s 7. členom zelo pomemben tudi za koroške Slovence, saj so v njem določene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot pojasnjuje zgodovinar doktor Teodor Domej, je že zelo kmalu po osvoboditvi na Koroškem prišlo do spora med britansko in jugoslovansko vojsko, ki se je morala umakniti z avstrijske Koroške še maja 1945. Kmalu je postalo jasno, da sprememb meja ne bo:

“ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so se že leta 1943 odločile, da je treba vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo, kar je bil precedens. Aprila 1945 je nekaj podobnega novemu avstrijskemu predsedniku obljubil tudi Stalin. To je veliko pomenilo. Odločitev o meji je bila sprejeta zelo zgodaj, kocka je padla že maja 1945. Formalno je bilo sicer to vprašanje odprto vse do leta 1949.”

Vprašanje avstrijske meje je bilo odprto tudi na Južnem Tirolskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, opozarja doktor Domej. Avstrija je zahtevala njeno priključitev, toda zavezniki so dali jasno vedeti, da sprememb meja ne bo, kar je nakazovalo, kakšna bo odločitev glede meje na Koroškem. Že leta 1947, ko so se uradno začela pogajanja o avstrijski državni pogodbi je bil pripravljen tudi osnutek zaščitnega člena za slovensko in hrvaško manjšino in jugoslovanski politiki so vedeli, da so možnosti slabe.

“Tito je že leta 1947 javno rekel, da je komaj kaj možnosti, da bi se mejno vprašanje na Koroškem rešilo v prid Jugoslavije.”

In kaj je bilo odločilno, da je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba?

“Razvoj na odrih svetovne politike je bil v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne zelo zapleten. Že leta 1945 se je nakazovalo obdobje hladne vojne, iz leta v leto je napredovala blokovska delitev sveta in že kmalu se pojavijo spori med tako imenovanim zahodom in vzhodom. V tem vrtincu pa se je znašla tudi Avstrija, ki je bila v primerjavi z Nemčijo manjši zaloga in neke vrste poskusni zajček, čeprav je bil razplet drugačen kot v Nemčiji.”

Avstrija je imela srečo, da je dobila državno pogodbo ob otoplitvi hladne vojne, ki je nastopila po smrti Stalina in se je Sovjetska zveza želela vnovič uveljaviti na svetovnem prizorišču. Eno temeljnih vprašanj je bilo tudi vprašanje pripadnosti varšavskemu paktu, nastalem leta 1954. Avstrija, ki se je odločila za status nevtralne in blokovsko nevezane države, je prav zato dobila tudi državno pogodbo, pojasnjuje dr. Domej:

“Poseben zakon, ki je določal to nevtralnost, je poleg državne pogodbe ostal nosilni steber Republike Avstrije dolga desetletja, vse do vstopa v Evropsko unijo.”

Daljši pogovor z dr. Teodorjem Domejem, zgodovinarjem iz Celovca, lahko slišite v oddaji.

Z Ireno Margan, ravnateljico reške osnovne šole Pečine in pobudnico pouka slovenščine, ki odhaja v pokoj, se pogovarjamo o spoštljivi “slovenski” dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi.

Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja. V oddaji pa lahko slišite tudi odmeve po prvem uradnem obisku predstavnikov rojakov iz Porabja in s Hrvaške pri predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu. Rojaki so mu predstavili svoje težave, večinoma so povezane prav s šolstvom in se zavzeli za krepitev stikov. Predsednik zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je ob tem opozoril tudi strah, da bi se odnosi med večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino poslabšali zaradi pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča glede meje in nespretne izjave slovenskega zunanjega ministra.