Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupaj z rojaki iz FJK na svetovni razstavi v Milanu in z dijaki klasičnega liceja v Trstu. "Dober dijak klasičnega liceja je odličen študent!" Vzorčna kmetija v Porabju bo kmalu v celoti zaživela. Marija Šenk, rojakinja z Reke in zelo plodovita pesnica.
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno tudi vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. O tem se je predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez pogovarjal s predstavniki rojakov iz Avstrije, ki jih je povabil na uradni obisk v državni zbor. Država je bila že nekajkrat pred tovrstnimi odločitvami, je po srečanju dejal Brglez. Razmere so se od zadnjega odločanja v državnem zboru leta 2012 nekoliko spremenile, zato bodo morala o tem presoditi pristojna telesa, pričakujejo tudi mnenje vlade in stališče slovenske skupnosti v Avstriji:
“In to reprezentativno mnenje naše narodne skupnosti v Avstriji, ker zaradi nje in ne zaradi Republike Slovenije to počnemo oziroma bi ali ne bi počeli.”
Ob tem je Brglez poudaril, da je avstrijska državna pogodba take vrste, da je mogoče kadarkoli zahtevati spoštovanje določil in še zlasti njenega 7.člena, kar je Slovenija po prepričanju predsednika državnega zbora doslej vedno znova počela.
Toda, če je predsednik Brglez podal žogico slovenski skupnosti v Avstriji, jo ta vrača nazaj. Nedvomno je Slovenija naslednica ADP in takšno vlogo tudi igra, ali naj to uredi še formalno z notifikacijo nasledstva, pa je že drugo vprašanje, politično vprašanje, ki ga mora rešiti Republika Slovenija. Enotnega stališča znotraj slovenske narodne skupnosti glede notifikacije nasledstva ni. Kot pravi Bernard Sadovnik, predsednik SKS (Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev), bi bilo pomembneje reševati trenutna odprta vprašanja:
“Če bi z isto vnemo razpravljali o pospeševanju tiska, vprašanju Novic, o avstrijskih podporah in njihovem povečevanju, o financiranju osnovne infrastrukture narodne skupnosti, bi ji to bolj pomagalo.”
Nesprejemljivo je, je prepričan Sadovnik, da 60 let po podpisu pogodbe Slovenija dvakrat bolj podpira slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem kot sama Avstrija, katere državljani so in ki se je zavezala, da jih bo podpirala tudi s podpisom avstrijske državne pogodbe.
Podpredsednik ZSO (Zveze slovenskih organizacij) Peter Wiesser pa opozarja tudi na nevarnost poslabšanja odnosov na bilateralni ravni in na dejstvo, da se štiri velesile, podpisnice avstrijske državne pogodbe, v šestih desetletjih niso uspele uskladiti. Zakaj bi se prav zdaj, se sprašuje Wiesser.
Nasprotno pa je podpredsednik NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) Nanti Olip prepričan, da bi Slovenija morala že zdavnaj notificirati nasledstvo in da je najugodnejši trenutek za to že zamudila, dodaja pa, da je še veliko priložnosti v okviru zelo pogostih srečanja znotraj Evropske unije. Notifikacija bi imela, meni Olip, pozitiven učinek, tako za vlogo Slovenije, kot tudi pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Avstriji:
“Teh ne bo zmanjkalo, dokler smo mi tam!”
In kako je s ta hip zelo perečim vprašanjem financiranja tednika Novice?
Zadeva je jasna, pravi OlipKot pravi Nanti Olip pripravljajo srečanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca z avstrijskim ministrom za kulturo in medije, zadolženim tudi za ustavnopravna vprašanja, Josefom Ostermayerjem.
“Zadeva je jasna. Po avstrijski državni pogodbi in prvem odstavku 7.člena ima naša narodna skupnost vso pravico do svojega časopisa. Mi si želimo sistemsko in ne le provizorično rešitev, nek lunch paket za leto dni.”
Srečanje Žmavca in Ostermayerja naj bi bilo 2. junija. Daljši prispevek o stališču oziroma stališčih predstavnikov koroških Slovencev do notifikacije nasledstva ADP pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V Milanu smo se pridružili rojakom iz Italije na predstaviti v slovenski hiši in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo ne le latinščine ampak tudi stare grščine, za njih pa velja, da so zaradi svojih dobrih učnih navad in široke razgledanosti odlični učenci. V Porabju smo preverili, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z rojakinjo z Reke 79-letno Marijo Šenk pa smo se pogovarjali o njenem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta. Od kod ljubezen do poezije, pojasnjuje v tokratni oddaji.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Skupaj z rojaki iz FJK na svetovni razstavi v Milanu in z dijaki klasičnega liceja v Trstu. "Dober dijak klasičnega liceja je odličen študent!" Vzorčna kmetija v Porabju bo kmalu v celoti zaživela. Marija Šenk, rojakinja z Reke in zelo plodovita pesnica.
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno tudi vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. O tem se je predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez pogovarjal s predstavniki rojakov iz Avstrije, ki jih je povabil na uradni obisk v državni zbor. Država je bila že nekajkrat pred tovrstnimi odločitvami, je po srečanju dejal Brglez. Razmere so se od zadnjega odločanja v državnem zboru leta 2012 nekoliko spremenile, zato bodo morala o tem presoditi pristojna telesa, pričakujejo tudi mnenje vlade in stališče slovenske skupnosti v Avstriji:
“In to reprezentativno mnenje naše narodne skupnosti v Avstriji, ker zaradi nje in ne zaradi Republike Slovenije to počnemo oziroma bi ali ne bi počeli.”
Ob tem je Brglez poudaril, da je avstrijska državna pogodba take vrste, da je mogoče kadarkoli zahtevati spoštovanje določil in še zlasti njenega 7.člena, kar je Slovenija po prepričanju predsednika državnega zbora doslej vedno znova počela.
Toda, če je predsednik Brglez podal žogico slovenski skupnosti v Avstriji, jo ta vrača nazaj. Nedvomno je Slovenija naslednica ADP in takšno vlogo tudi igra, ali naj to uredi še formalno z notifikacijo nasledstva, pa je že drugo vprašanje, politično vprašanje, ki ga mora rešiti Republika Slovenija. Enotnega stališča znotraj slovenske narodne skupnosti glede notifikacije nasledstva ni. Kot pravi Bernard Sadovnik, predsednik SKS (Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev), bi bilo pomembneje reševati trenutna odprta vprašanja:
“Če bi z isto vnemo razpravljali o pospeševanju tiska, vprašanju Novic, o avstrijskih podporah in njihovem povečevanju, o financiranju osnovne infrastrukture narodne skupnosti, bi ji to bolj pomagalo.”
Nesprejemljivo je, je prepričan Sadovnik, da 60 let po podpisu pogodbe Slovenija dvakrat bolj podpira slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem kot sama Avstrija, katere državljani so in ki se je zavezala, da jih bo podpirala tudi s podpisom avstrijske državne pogodbe.
Podpredsednik ZSO (Zveze slovenskih organizacij) Peter Wiesser pa opozarja tudi na nevarnost poslabšanja odnosov na bilateralni ravni in na dejstvo, da se štiri velesile, podpisnice avstrijske državne pogodbe, v šestih desetletjih niso uspele uskladiti. Zakaj bi se prav zdaj, se sprašuje Wiesser.
Nasprotno pa je podpredsednik NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) Nanti Olip prepričan, da bi Slovenija morala že zdavnaj notificirati nasledstvo in da je najugodnejši trenutek za to že zamudila, dodaja pa, da je še veliko priložnosti v okviru zelo pogostih srečanja znotraj Evropske unije. Notifikacija bi imela, meni Olip, pozitiven učinek, tako za vlogo Slovenije, kot tudi pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Avstriji:
“Teh ne bo zmanjkalo, dokler smo mi tam!”
In kako je s ta hip zelo perečim vprašanjem financiranja tednika Novice?
Zadeva je jasna, pravi OlipKot pravi Nanti Olip pripravljajo srečanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca z avstrijskim ministrom za kulturo in medije, zadolženim tudi za ustavnopravna vprašanja, Josefom Ostermayerjem.
“Zadeva je jasna. Po avstrijski državni pogodbi in prvem odstavku 7.člena ima naša narodna skupnost vso pravico do svojega časopisa. Mi si želimo sistemsko in ne le provizorično rešitev, nek lunch paket za leto dni.”
Srečanje Žmavca in Ostermayerja naj bi bilo 2. junija. Daljši prispevek o stališču oziroma stališčih predstavnikov koroških Slovencev do notifikacije nasledstva ADP pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V Milanu smo se pridružili rojakom iz Italije na predstaviti v slovenski hiši in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo ne le latinščine ampak tudi stare grščine, za njih pa velja, da so zaradi svojih dobrih učnih navad in široke razgledanosti odlični učenci. V Porabju smo preverili, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z rojakinjo z Reke 79-letno Marijo Šenk pa smo se pogovarjali o njenem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta. Od kod ljubezen do poezije, pojasnjuje v tokratni oddaji.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov