Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Negotova prihodnost Novic, 30 let delovanja dvojezičnega šolskega centra v Špetru in 10-letnica monoštrskega komornega zbora, uspešne mlade rojakinje; koroška Slovenka Sarah Martina Rogaunig, tržaška rojakinja Maja Smotlak in Roberta Cetina, rojakinja z Reke
V Sotočjih tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji?
“Našli bomo sistemske rešitve”, je po pogovoru z avstrijskim ministrom za kulturo Josefom Ostermayerjem za STA dejal minister Gorazd Žmavc, pristojen za rojake v sosednjih državah. Sogovornika sta razpravljala o vseh odprtih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Avstriji. Kot so nam sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je minister sogovornika med drugim opozoril, da se finančna podpora Avstrije slovenski manjšini zadnjih 20 let ni spremenila in ob tem izpostavil problematiko financiranja manjšinskih medijev, še posebej težko finančno stanje tednika Novice. Izrazil je željo, da bi avstrijska stran našla ustrezno sistemsko rešitev, s katero bi zagotovili njihov nadaljnji obstoj in delovanje. Minister Ostermayer, ki naj bi prišel septembra na obisk v Slovenijo, pa je odgovoril, da bodo sistemsko rešitev skušali poiskati v okviru novele zakona o podpori tiskanim medijev. Pogovori so bili zelo odprti in konstruktivni, so sporočili z Urada. Kaj to konkretno pomeni tudi za prihodnost slovenskega tednika Novice iz Celovca, ki se je znašel v velikih finančnih težavah? Odgovor smo iskali na tako Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju, ki je pripravilo srečanje, vendar nam dodatnih pojasnil niso dali. Tudi soupravitelj tednika Novice Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij in vodja sosveta slovenske narodne skupnosti pri avstrijskem zveznem kanclerju, ne pozna podrobnosti in konkretnih rezultatov srečanja ministrov Žmavca in Ostermayerja. Je pa, kot je pojasnil v oddaji, na težave opozoril tudi na srečanju vseh sosvetov s pristojnimi pri uradu avstrijskega kanclerja, ki je potekalo 8.6. 2015 na Dunaju. Tednik Novice namreč nujno rabi pomoč v višini približno 70.000 evrov. Jih bodo našli? Usodo osrednjega tednika koroških Slovencev spremljamo naprej, tudi v oddaji Sotočja.
Tokrat gostimo kar tri mlade rojakinje; koroško Slovenko Sarah Martino Rogaunig, ki končuje magitrski študij na Dunaju, tržaško rojakinjo Majo Smotlak, ki je doktorirala na primorski univerzi, in Robetro Cetina, rojakinjo z Reke, ki študira oblikovanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Sarah Martina Rogaunig, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Maja Smotlak, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji, sta dobili prvo in drugo nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za naloge s področja zamejstva. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v Sotočjih. Študentka oblikovanja Roberta Cetina pa se s svojimi deli predstavlja na zaključni razstavi, ki jo ob zaključku študijskega leta pripravljajo na akademiji, v prostorih oddelka za oblikovanje, na Dolenjski cesti 83 v Ljubljani. Oblikovanje je bilo vedno njena prva izbira, pravi, v Ljubljano pa je prišla tudi zato, da bi izboljšala svoje znanje slovenščine. Kaj pa najbolj pogreša? Prisluhnite oddaji!
Odpravili smo se tudi v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole. Začelo se je z dvojezičnim vrtcem, iz katerega je nato zrasla osnovna in nižja srednja šola. Letos je bilo vanjo vpisanih največ otrok v vsej zgodovini, kar 264, in tudi obeti za v prihodnje so dobri. Boljši, kot so bili pred petimi leti, ko so se morali čez noč izseliti iz svojega šolskega poslopja, saj ni bilo potresno varno. Preselili so jih kar na štiri različne lokacije in tako zelo otežili delo. Konec minulega leta pa so v Špetru vendarle začeli obnavljati šolsko poslopje, dogradili bodo še osem učilnic, kuhinjo in uredili šolsko dvorišče. Obnova bo stala 2, 5 milijona evrov. 1, 7 milijona evrov bo prispevala država, 776.000 evrov pa dežela Furlanija-Julijska krajina. Tudi nova občinska uprava je šoli naklonjena. Kot pravi župan Mariano Zufferli, je dvojezična šola, ki je uspešna in priljubljena predvsem zaradi vse bolj kakovostnega pouka, pomembna tudi zaradi možnost učenja še enega jezika, slovenskega, kar mladim olajša načrtovanje prihodnosti v Evropi brez meja. Rojaki v Furlaniji-Julijski krajini, še posebej v Videmski pokrajini, pa si želijo, da bi dobro prakso dvojezične vzgoje in izobraževanja iz Špetra preselili tudi v druge doline v Beneški Sloveniji.
Slovesno je bilo tudi v Porabju, kjer so konec tedna praznovali 10-letnico delovanja monoštrskega komornega zbora. Začetki niso bili enostavni, pravi predsednica zbora Marijana Sukič, saj so morali pevke in pevce iskati po vseh okoliških vaseh. Toda našli so jih.
monoštrski komorni zbor pod vodstvom Tomaža Kuharja
foto: Silva Eöry
Na pomoč jim je priskočil zborovodja Tomaž Kuhar, ki je s porabskimi rojaki sodeloval že v 80-ih letih in jih kar trikrat pripeljal na gostovanje v Cankarjev dom. Prav to je bilo odločilno, da se je leta 2005 vrnil, saj se je v Porabju počutil kot doma. “Začeli smo iz čisto nič in ker smo vsi, kot se pravi, videli luč na koncu tunela, smo vztrajali,”ponosno pripoveduje zborovodja, ki še danes vodi Monoštrski komorni zbor.
Prisluhnite jim v tokratni oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Negotova prihodnost Novic, 30 let delovanja dvojezičnega šolskega centra v Špetru in 10-letnica monoštrskega komornega zbora, uspešne mlade rojakinje; koroška Slovenka Sarah Martina Rogaunig, tržaška rojakinja Maja Smotlak in Roberta Cetina, rojakinja z Reke
V Sotočjih tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji?
“Našli bomo sistemske rešitve”, je po pogovoru z avstrijskim ministrom za kulturo Josefom Ostermayerjem za STA dejal minister Gorazd Žmavc, pristojen za rojake v sosednjih državah. Sogovornika sta razpravljala o vseh odprtih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Avstriji. Kot so nam sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je minister sogovornika med drugim opozoril, da se finančna podpora Avstrije slovenski manjšini zadnjih 20 let ni spremenila in ob tem izpostavil problematiko financiranja manjšinskih medijev, še posebej težko finančno stanje tednika Novice. Izrazil je željo, da bi avstrijska stran našla ustrezno sistemsko rešitev, s katero bi zagotovili njihov nadaljnji obstoj in delovanje. Minister Ostermayer, ki naj bi prišel septembra na obisk v Slovenijo, pa je odgovoril, da bodo sistemsko rešitev skušali poiskati v okviru novele zakona o podpori tiskanim medijev. Pogovori so bili zelo odprti in konstruktivni, so sporočili z Urada. Kaj to konkretno pomeni tudi za prihodnost slovenskega tednika Novice iz Celovca, ki se je znašel v velikih finančnih težavah? Odgovor smo iskali na tako Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju, ki je pripravilo srečanje, vendar nam dodatnih pojasnil niso dali. Tudi soupravitelj tednika Novice Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij in vodja sosveta slovenske narodne skupnosti pri avstrijskem zveznem kanclerju, ne pozna podrobnosti in konkretnih rezultatov srečanja ministrov Žmavca in Ostermayerja. Je pa, kot je pojasnil v oddaji, na težave opozoril tudi na srečanju vseh sosvetov s pristojnimi pri uradu avstrijskega kanclerja, ki je potekalo 8.6. 2015 na Dunaju. Tednik Novice namreč nujno rabi pomoč v višini približno 70.000 evrov. Jih bodo našli? Usodo osrednjega tednika koroških Slovencev spremljamo naprej, tudi v oddaji Sotočja.
Tokrat gostimo kar tri mlade rojakinje; koroško Slovenko Sarah Martino Rogaunig, ki končuje magitrski študij na Dunaju, tržaško rojakinjo Majo Smotlak, ki je doktorirala na primorski univerzi, in Robetro Cetina, rojakinjo z Reke, ki študira oblikovanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Sarah Martina Rogaunig, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Maja Smotlak, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji, sta dobili prvo in drugo nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za naloge s področja zamejstva. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v Sotočjih. Študentka oblikovanja Roberta Cetina pa se s svojimi deli predstavlja na zaključni razstavi, ki jo ob zaključku študijskega leta pripravljajo na akademiji, v prostorih oddelka za oblikovanje, na Dolenjski cesti 83 v Ljubljani. Oblikovanje je bilo vedno njena prva izbira, pravi, v Ljubljano pa je prišla tudi zato, da bi izboljšala svoje znanje slovenščine. Kaj pa najbolj pogreša? Prisluhnite oddaji!
Odpravili smo se tudi v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole. Začelo se je z dvojezičnim vrtcem, iz katerega je nato zrasla osnovna in nižja srednja šola. Letos je bilo vanjo vpisanih največ otrok v vsej zgodovini, kar 264, in tudi obeti za v prihodnje so dobri. Boljši, kot so bili pred petimi leti, ko so se morali čez noč izseliti iz svojega šolskega poslopja, saj ni bilo potresno varno. Preselili so jih kar na štiri različne lokacije in tako zelo otežili delo. Konec minulega leta pa so v Špetru vendarle začeli obnavljati šolsko poslopje, dogradili bodo še osem učilnic, kuhinjo in uredili šolsko dvorišče. Obnova bo stala 2, 5 milijona evrov. 1, 7 milijona evrov bo prispevala država, 776.000 evrov pa dežela Furlanija-Julijska krajina. Tudi nova občinska uprava je šoli naklonjena. Kot pravi župan Mariano Zufferli, je dvojezična šola, ki je uspešna in priljubljena predvsem zaradi vse bolj kakovostnega pouka, pomembna tudi zaradi možnost učenja še enega jezika, slovenskega, kar mladim olajša načrtovanje prihodnosti v Evropi brez meja. Rojaki v Furlaniji-Julijski krajini, še posebej v Videmski pokrajini, pa si želijo, da bi dobro prakso dvojezične vzgoje in izobraževanja iz Špetra preselili tudi v druge doline v Beneški Sloveniji.
Slovesno je bilo tudi v Porabju, kjer so konec tedna praznovali 10-letnico delovanja monoštrskega komornega zbora. Začetki niso bili enostavni, pravi predsednica zbora Marijana Sukič, saj so morali pevke in pevce iskati po vseh okoliških vaseh. Toda našli so jih.
monoštrski komorni zbor pod vodstvom Tomaža Kuharja
foto: Silva Eöry
Na pomoč jim je priskočil zborovodja Tomaž Kuhar, ki je s porabskimi rojaki sodeloval že v 80-ih letih in jih kar trikrat pripeljal na gostovanje v Cankarjev dom. Prav to je bilo odločilno, da se je leta 2005 vrnil, saj se je v Porabju počutil kot doma. “Začeli smo iz čisto nič in ker smo vsi, kot se pravi, videli luč na koncu tunela, smo vztrajali,”ponosno pripoveduje zborovodja, ki še danes vodi Monoštrski komorni zbor.
Prisluhnite jim v tokratni oddaji!
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
