Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obeti za prihodnje šolsko leto v Porabju in na območju Varaždina, zapiranje manjših šol na avstrijskem Koroškem, odprtje Tržaškega knjižnega središča, 15-letnica Radia Monošter,..
Ob koncu pouka nas zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem več pove predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden, sekretar v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolžen za slovensko šolstvo v zamejstvu.
Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser.
Na Oberdankovem trgu, poimenovanem po Wilhelmu Oberdanku, italijanskem iridentistu slovenskega rodu, ob palači deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine, postaji openskega tramvaja, blizu Narodnega doma in osrednjih narodnostnih organizacij, se je v torek zvečer zbralo res veliko ljudi. Privabilo jih je zadovoljstvo, poroča zamejska dopisnica Mirjam Muženič, da v mestu lahko znova listajo in kupujejo slovenske knjige, časopisje in bogato paleto izdelkov domače obrti. Novo slovensko knjižno središče bo veliko več kot le prodajno mesto, upajo rojaki, ki so šele ob zaprtju edine slovenske knjigarne v Trstu spoznali, kakšen je bil njen pravi pomen. Ob zadovoljstvu, da je projekt zaživel, pa je bilo zaznati tudi nekaj previdnosti. Pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta je v svojem nagovoru ob odprtju je tako med drugim dejal:
»Vsadili ste izjemno občutljivo rastlinico, ki se mora globoko zakoreniniti in razrasti v široko krošnjo. Ne zalivajte je preveč, ne premalo«
Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss pa pojasni težave ustvarjalcev oddaje Slovenski utrinki, ki si želijo ustreznejši čas predvajanja oddaje, ki je zdaj na sporedu madžarske javne televizije v jutranjih urah, ko večina ne more gledati televizije. Pogovori z vodstvom madžarske televizije še potekajo, pravi zagovornica. Porabski Slovenci si želijo, da bi bila vsaj ponovitev oddaje namesto opoldne v popoldanskem času. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.
Impresije z morja
foto: www.bazovica.hr
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Obeti za prihodnje šolsko leto v Porabju in na območju Varaždina, zapiranje manjših šol na avstrijskem Koroškem, odprtje Tržaškega knjižnega središča, 15-letnica Radia Monošter,..
Ob koncu pouka nas zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem več pove predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden, sekretar v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolžen za slovensko šolstvo v zamejstvu.
Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser.
Na Oberdankovem trgu, poimenovanem po Wilhelmu Oberdanku, italijanskem iridentistu slovenskega rodu, ob palači deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine, postaji openskega tramvaja, blizu Narodnega doma in osrednjih narodnostnih organizacij, se je v torek zvečer zbralo res veliko ljudi. Privabilo jih je zadovoljstvo, poroča zamejska dopisnica Mirjam Muženič, da v mestu lahko znova listajo in kupujejo slovenske knjige, časopisje in bogato paleto izdelkov domače obrti. Novo slovensko knjižno središče bo veliko več kot le prodajno mesto, upajo rojaki, ki so šele ob zaprtju edine slovenske knjigarne v Trstu spoznali, kakšen je bil njen pravi pomen. Ob zadovoljstvu, da je projekt zaživel, pa je bilo zaznati tudi nekaj previdnosti. Pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta je v svojem nagovoru ob odprtju je tako med drugim dejal:
»Vsadili ste izjemno občutljivo rastlinico, ki se mora globoko zakoreniniti in razrasti v široko krošnjo. Ne zalivajte je preveč, ne premalo«
Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss pa pojasni težave ustvarjalcev oddaje Slovenski utrinki, ki si želijo ustreznejši čas predvajanja oddaje, ki je zdaj na sporedu madžarske javne televizije v jutranjih urah, ko večina ne more gledati televizije. Pogovori z vodstvom madžarske televizije še potekajo, pravi zagovornica. Porabski Slovenci si želijo, da bi bila vsaj ponovitev oddaje namesto opoldne v popoldanskem času. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.
Impresije z morja
foto: www.bazovica.hr
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov
