Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S športom za preseganje tipične slovenske polarizacije, rojaki v Matuljih za več kulturnih povezav, vnovič živahno dogajanje na postaji Topolovo v Benečiji, jubilejna 10.mladinska poletna šola slovenščine,...
Šport je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je tako spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Predsednika dveh najmočnejših športnih zamejskih združenj – Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), katerega geslo je “Skupaj zmoremo”, in Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca (SŠZ) s sloganom “Šport povezuje”, sta prepričana, da ima šport pomembno povezovalno vlogo na vseh ravneh.
“Prav to, da so bili letos naši prijatelji iz Italije poverjeni, da organizirajo pripreditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se mi zdi prava senzacija. Mi nismo samo športniki, smo mnogo, mnogo več. Smo tudi kulturniki in mogoče še kaj drugega, združujemo tudi gospodarstvo,”
pravi Marjan Velik, prepričan, da se bo tovrstno sodelovanje in druženje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo potekalo jubilejno 25. srečanje Dobrodošli doma.
Ivan Peterlin (ZSŠDI) dodaja, da so v Italiji slogan koroških Slovencev vzeli za svojega:
“Čista utopija je razmišljati, da se vsak ukvarja zgolj s svojim vrtičkom. Mislim, da mora biti ta povezava transverzalna, mora zaobjemati, če gledamo širše, tako kulturo, kot gospodarstvo in šport, kajti vsi ti dejavniki ustvarjajo nek narodni ponos.”
V prejšnji letih so pogrešali, in morda še vedno pogrešajo, tesnejše povezave z matico, zato je bilo srečanje na Ptuju odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah in iskanje rešitev zanje. Več o združevalni vlogi zamejskega športa pa tudi o amaterskem športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ki je pred kratkim pripravilo prvi mednarodni nogometni turnir najmlajših članov, lahko slišite v oddaji.
Z rojakijo Rozo Jelenić, predsednico na novo ustanovljenega sveta slovenske narodne skupnosti občine Matulji se pogovarjamo o tem, kako so uspeli ustanoviti svet in njihovih načrtih. Med drugim si, pravi, želijo več kulturnih stikov z matično domovino.
Vnovič smo se podali v Benečijo, v vasico Topolovo, kamor zanimiv umetniški projekt vedno znova privabi množico ljudi. Mednarodno uveljavljena kulturna prireditev Postaja Topolove poteka že 22. leto zapored in bo v desetih dneh (do 19. julija) ponudila kopico dogodkov za vse želje in okuse in to v prelepi naravi v stiku s krajem in njegovimi posebnostmi.
Vasica, v kateri se konča asfaltirana pot iz doline, ki nima šole, vrtca, ne trgovine ali bara, je leta 1994 na široko odprla vrata kulturi. Umetnikom je ponudila svoja dvorišča, uličice in zapuščene senike, kjer v tesnem prepletanju s krajem, med domačini in umetniki nastajajo filmi, video in glasbene stvaritve, instalacije, digitalne umetnine. Kraj na koncu sveta je iz leta v leto bolj središče sveta. Kot je Mirjam Muženič pojasnila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar, prireditev ohranja svojo umetniško rdečo nit, letos pa je bogatejša še za zeleno oziroma za kamenje in vse, kar je povezano z njim. Tako soustvarja zgodovino Topolovega, njegovih ljudi in celotne Benečije.
“Letos gledamo na naše okolje, gledamo na Topolovo in na zemljo, ki drži topolove (topole, po katerih je vas dobila ime in jih zdaj takorekoč ni več – o.p. ur) in tudi celo Benečijo. Govorimo o zidih, zidovih, ki so svet te vasi, ki so se rodili skupaj z njo, anci, morda se se rodili tudi pred vasjo, s terasami, hišami in kozolci na vrhu.”
Topolovo in bližnja vasica Dordola bosta namreč prihodnje leto tudi prozorišče svetovnega strokovnega srečanja o terasasti krajini. Sicer pa se je prireditev v letih programsko spreminjala in bogatila, pravi umetniški vodja Moreno Miorelli:
“Prva leta je bila Postaja Topolove namenjena vidnim umetnostim. Bila je nekakšna razstava na prostem, četudi so bile postavljene instalacije dokaj posebne, zamišljene in ustvarjene prav za Topolovo. Vas je bila motor ustvarjalnosti in ne ozadje ozirpma scena za vse, kar se je dogajalo. Z leti smo vsebinsko pozornost namenili zvokom krajine, glasbi in tudi digitalni umetnosti. Bila je zmagovita izbira, ki je privabila tudi veliko mladih umetnikov. Nastale so tudi različne glasbene skupine, ki tako dobivajo priložnosti za nastope.”
Z rastjo in bogatitvijo prireditve je oživela tudi vasica, ki so jo v 22-ih letih skoraj v celoti prenovili, pojasnuje Moreno Miorelli, toda:
“…treba je narediti kaj več, da bi ljudem olajšali bivanje v teh hribovskih pogojih. Živeti tu je velik luksuz, saj je vse zelo drago. Mladi odhajajo v dolino, zato zapirajo šole, vrtce, trgovine. Narav je sicer prelepa, vendar je to premalo. Potrebne bi bile politične odločitve, teh pa ni. V vasi je ostalo le 20 ljudi.”
52 dogodkov v desetih dneh naj bi privabilo od 5 do 6000 obiskovalcev, ob urah, ki niso v naprej določene, na mestih, ki niso posebej prirejena za javni nastop. Za doživetje, ki mu ni para! V Topolovem vse oživi drugače! In do konca tedna se lahko o tem prepričate tudi sami.
Z udeleženci jubilejne 10. mladinske poletne šole slovenščine, namenjene predvsem mladin rojakom iz soseščine in sveta, ki jo pripravilja center za slovenščino kot druga ali tuji jezik, smo se pogovarjali o razlogih za prijavo na to šolo. Nekateri učenci so namreč že pravi veterani, saj so šolo obiskali že tretjič. Pridružili pa smo se tudi mladim raziskovalcem iz osnovne šole Šalovci, ki so v okviru poletnega etnološkega tabora v Porabju spoznavali kulinarične posebnosti in običaje.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
S športom za preseganje tipične slovenske polarizacije, rojaki v Matuljih za več kulturnih povezav, vnovič živahno dogajanje na postaji Topolovo v Benečiji, jubilejna 10.mladinska poletna šola slovenščine,...
Šport je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je tako spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Predsednika dveh najmočnejših športnih zamejskih združenj – Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), katerega geslo je “Skupaj zmoremo”, in Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca (SŠZ) s sloganom “Šport povezuje”, sta prepričana, da ima šport pomembno povezovalno vlogo na vseh ravneh.
“Prav to, da so bili letos naši prijatelji iz Italije poverjeni, da organizirajo pripreditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se mi zdi prava senzacija. Mi nismo samo športniki, smo mnogo, mnogo več. Smo tudi kulturniki in mogoče še kaj drugega, združujemo tudi gospodarstvo,”
pravi Marjan Velik, prepričan, da se bo tovrstno sodelovanje in druženje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo potekalo jubilejno 25. srečanje Dobrodošli doma.
Ivan Peterlin (ZSŠDI) dodaja, da so v Italiji slogan koroških Slovencev vzeli za svojega:
“Čista utopija je razmišljati, da se vsak ukvarja zgolj s svojim vrtičkom. Mislim, da mora biti ta povezava transverzalna, mora zaobjemati, če gledamo širše, tako kulturo, kot gospodarstvo in šport, kajti vsi ti dejavniki ustvarjajo nek narodni ponos.”
V prejšnji letih so pogrešali, in morda še vedno pogrešajo, tesnejše povezave z matico, zato je bilo srečanje na Ptuju odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah in iskanje rešitev zanje. Več o združevalni vlogi zamejskega športa pa tudi o amaterskem športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ki je pred kratkim pripravilo prvi mednarodni nogometni turnir najmlajših članov, lahko slišite v oddaji.
Z rojakijo Rozo Jelenić, predsednico na novo ustanovljenega sveta slovenske narodne skupnosti občine Matulji se pogovarjamo o tem, kako so uspeli ustanoviti svet in njihovih načrtih. Med drugim si, pravi, želijo več kulturnih stikov z matično domovino.
Vnovič smo se podali v Benečijo, v vasico Topolovo, kamor zanimiv umetniški projekt vedno znova privabi množico ljudi. Mednarodno uveljavljena kulturna prireditev Postaja Topolove poteka že 22. leto zapored in bo v desetih dneh (do 19. julija) ponudila kopico dogodkov za vse želje in okuse in to v prelepi naravi v stiku s krajem in njegovimi posebnostmi.
Vasica, v kateri se konča asfaltirana pot iz doline, ki nima šole, vrtca, ne trgovine ali bara, je leta 1994 na široko odprla vrata kulturi. Umetnikom je ponudila svoja dvorišča, uličice in zapuščene senike, kjer v tesnem prepletanju s krajem, med domačini in umetniki nastajajo filmi, video in glasbene stvaritve, instalacije, digitalne umetnine. Kraj na koncu sveta je iz leta v leto bolj središče sveta. Kot je Mirjam Muženič pojasnila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar, prireditev ohranja svojo umetniško rdečo nit, letos pa je bogatejša še za zeleno oziroma za kamenje in vse, kar je povezano z njim. Tako soustvarja zgodovino Topolovega, njegovih ljudi in celotne Benečije.
“Letos gledamo na naše okolje, gledamo na Topolovo in na zemljo, ki drži topolove (topole, po katerih je vas dobila ime in jih zdaj takorekoč ni več – o.p. ur) in tudi celo Benečijo. Govorimo o zidih, zidovih, ki so svet te vasi, ki so se rodili skupaj z njo, anci, morda se se rodili tudi pred vasjo, s terasami, hišami in kozolci na vrhu.”
Topolovo in bližnja vasica Dordola bosta namreč prihodnje leto tudi prozorišče svetovnega strokovnega srečanja o terasasti krajini. Sicer pa se je prireditev v letih programsko spreminjala in bogatila, pravi umetniški vodja Moreno Miorelli:
“Prva leta je bila Postaja Topolove namenjena vidnim umetnostim. Bila je nekakšna razstava na prostem, četudi so bile postavljene instalacije dokaj posebne, zamišljene in ustvarjene prav za Topolovo. Vas je bila motor ustvarjalnosti in ne ozadje ozirpma scena za vse, kar se je dogajalo. Z leti smo vsebinsko pozornost namenili zvokom krajine, glasbi in tudi digitalni umetnosti. Bila je zmagovita izbira, ki je privabila tudi veliko mladih umetnikov. Nastale so tudi različne glasbene skupine, ki tako dobivajo priložnosti za nastope.”
Z rastjo in bogatitvijo prireditve je oživela tudi vasica, ki so jo v 22-ih letih skoraj v celoti prenovili, pojasnuje Moreno Miorelli, toda:
“…treba je narediti kaj več, da bi ljudem olajšali bivanje v teh hribovskih pogojih. Živeti tu je velik luksuz, saj je vse zelo drago. Mladi odhajajo v dolino, zato zapirajo šole, vrtce, trgovine. Narav je sicer prelepa, vendar je to premalo. Potrebne bi bile politične odločitve, teh pa ni. V vasi je ostalo le 20 ljudi.”
52 dogodkov v desetih dneh naj bi privabilo od 5 do 6000 obiskovalcev, ob urah, ki niso v naprej določene, na mestih, ki niso posebej prirejena za javni nastop. Za doživetje, ki mu ni para! V Topolovem vse oživi drugače! In do konca tedna se lahko o tem prepričate tudi sami.
Z udeleženci jubilejne 10. mladinske poletne šole slovenščine, namenjene predvsem mladin rojakom iz soseščine in sveta, ki jo pripravilja center za slovenščino kot druga ali tuji jezik, smo se pogovarjali o razlogih za prijavo na to šolo. Nekateri učenci so namreč že pravi veterani, saj so šolo obiskali že tretjič. Pridružili pa smo se tudi mladim raziskovalcem iz osnovne šole Šalovci, ki so v okviru poletnega etnološkega tabora v Porabju spoznavali kulinarične posebnosti in običaje.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov