Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska športna društva v Italiji pripravljena na spremembe, negotova prihodnost goriškega tednika Novi glas, odpuščanje učiteljev na avstrijskem Koroškem, v reškem Prirodoslovnem muzeju z doktorjem Boštjanom Surino in na Porabskem dnevu v Andovcih
Spremembe so realnost!
Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI) je poleg raziskave o slovenskem športu v Italiji učence slovenskih šol spraševal tudi o poreklu oziroma koreninah. Kot v tokratni oddaji Sotočja pojasnjuje predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, so najnovejše ugotovitve zelo zanimive. Raziskava, ki so jo naredili med 2000 učenci od Benečije do tržaških Milj in bo objavljena jeseni, je pokazala, da ima samo 30 odstotkov učencev oba starša slovenskih korenin, 60 odstotkov je iz mešanih zakonov, 10 odstotkov pa jih doma sploh ne govori slovensko, ampak špansko, slovaško, seveda italijansko pa tudi kitajsko:
“Ne vem, koliko časa bomo še lahko govorili o pripadnosti slovenskemu narodu. To bo zelo težko. Vzljubiti slovenski narod, vzljubiti slovensko kulturo in predvsemj slovenski jezik, to pa se z dombrim delom da, ampak naše pedagoge bo treba prevzgojiti. Pred nami so novi izzivi in nove dinamike.”
Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji, zagotavalja, da so športni delavci in funkcionarji na to pripravljeni. Spremembe so, glede na podatke raziskave, ki bodo za marsikoga presenetljivi, nujne. Ampak to ni nič nenavadnega, dodaja Peterlin, saj so se morali tudi v preteklosti velikokrat spremeniti in spreminjati način dela.
“Veliko odgovornost imata obe krovni slovenski organizaciji, saj dobivata tudi sredstva za naš boljši jutri in denar bosta morali nameniti prav za to.”
Daljšemu pogovoru z Ivanom Peterlinom lahko prisluhnete v oddaji.
Realnost so tudi težave zamejskih tiskanih medijev
Vseskozi spremljamo tudi, kaj se dogaja s slovenskimi mediji v zamejstvu. Predvsem tiskani so se znašli v velikih težavah, ki jim ni videti konca. Skrb zbujajoče novice pa prihajajo z Goriške. Zadruga Goriška Mohorjeva je namreč opozorila, da je ogroženo nadaljnje izhajanje tednika Novi glas, revije Pastirček in delovanje založbe. Denarja, ki ga dobijo za svoje delovanje, ne bo dovolj, saj se je prispevek zmanjšal še za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 90.000. Jesenski čas bo tako za zadrugo in njene edicije zelo negotov. v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti) hrani zanimive zbirke, neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, pa je zaslužen tudi kustos, doktor Boštjan Surina, sodelavec Prirodoslovnega muzeja in predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko je, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Bolj spodbudne so novice za tednik koroških Slovencev Novice, ki denar za svoj obstoj zbirajo tudi s pomočjo donacij. V Celovcu pa se je v petek, 17.7.2015 sestal sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja in sklenil, kot je pojasnil predsedujoči sosvetu dr. Marjan Sturm (predsednik ZSO), da mora država Avstrija poskrbeti za sistemsko financiranje tednika Novice. Hkrati so tudi predlagali, da urad zveznega kanclerja tedniku nameni dodatnih 40.000 evrov, prav toliko naj bi prispevala tudi Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker bo denar nakazan šele v začetku prihodnjega leta, bo podjetje Slomedia, lastnik tednika Novice, zdaj najelo posojilo. Sicer pa Marjan Sturm ne vidi potrebe po dodatni razpravi o spremembah lastniške strukture, za katero se zavzemajo nekatere druge organizacije koroških Slovencev. Zagotovilo za neodvisno in avtonomno delo uredništva je programski svet, ki je vezni člen med lastnikoma (NSKS in ZSO) in uredniško ekipo, pravi Sturm.
Prirodoslovni muzej na Reki vabi!
V tokratni oddaji vas s kustosom doktorjem Boštjanom Surino vabimo na ogled Prirodoslovnega muzeja na Reki. Je v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti), in hrani zanimive zbirke (tudi fosile), neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini pa širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, je zaslužen prav naš sogovornik kustos Boštjan Surina, ki je tudi predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko pa je, pravi, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Porabski dan v Andovcih
Odpravili smo se tudi v Andovce, kjer sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pri tamkajšnji porabski domačiji pripravila tradicionalni Porabski dan. Vnovič se je zbralo več kot 300 rojakov z Madžarske, predvsem iz Porabja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Budimpešte. Priznanja zveze so letos dobili dr. Karel Gadányi, ki si je tudi kot vodja katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu prizadeval, da bi Porabje dobilo svoje intelektualce, Milivoj Miki Roš za svoje dolgoletno delovanje na lutkovnem, gledališkem, literarnem in medijskem področju med porabskimi Slovenci ter Gábor Sebestyén za ohranjanje porabskih slovenskih cerkvenih pesmi. Dobitnikom priznanj, ki jim lahko prisluhnete v oddaji, iskrene čestitke.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenska športna društva v Italiji pripravljena na spremembe, negotova prihodnost goriškega tednika Novi glas, odpuščanje učiteljev na avstrijskem Koroškem, v reškem Prirodoslovnem muzeju z doktorjem Boštjanom Surino in na Porabskem dnevu v Andovcih
Spremembe so realnost!
Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI) je poleg raziskave o slovenskem športu v Italiji učence slovenskih šol spraševal tudi o poreklu oziroma koreninah. Kot v tokratni oddaji Sotočja pojasnjuje predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, so najnovejše ugotovitve zelo zanimive. Raziskava, ki so jo naredili med 2000 učenci od Benečije do tržaških Milj in bo objavljena jeseni, je pokazala, da ima samo 30 odstotkov učencev oba starša slovenskih korenin, 60 odstotkov je iz mešanih zakonov, 10 odstotkov pa jih doma sploh ne govori slovensko, ampak špansko, slovaško, seveda italijansko pa tudi kitajsko:
“Ne vem, koliko časa bomo še lahko govorili o pripadnosti slovenskemu narodu. To bo zelo težko. Vzljubiti slovenski narod, vzljubiti slovensko kulturo in predvsemj slovenski jezik, to pa se z dombrim delom da, ampak naše pedagoge bo treba prevzgojiti. Pred nami so novi izzivi in nove dinamike.”
Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji, zagotavalja, da so športni delavci in funkcionarji na to pripravljeni. Spremembe so, glede na podatke raziskave, ki bodo za marsikoga presenetljivi, nujne. Ampak to ni nič nenavadnega, dodaja Peterlin, saj so se morali tudi v preteklosti velikokrat spremeniti in spreminjati način dela.
“Veliko odgovornost imata obe krovni slovenski organizaciji, saj dobivata tudi sredstva za naš boljši jutri in denar bosta morali nameniti prav za to.”
Daljšemu pogovoru z Ivanom Peterlinom lahko prisluhnete v oddaji.
Realnost so tudi težave zamejskih tiskanih medijev
Vseskozi spremljamo tudi, kaj se dogaja s slovenskimi mediji v zamejstvu. Predvsem tiskani so se znašli v velikih težavah, ki jim ni videti konca. Skrb zbujajoče novice pa prihajajo z Goriške. Zadruga Goriška Mohorjeva je namreč opozorila, da je ogroženo nadaljnje izhajanje tednika Novi glas, revije Pastirček in delovanje založbe. Denarja, ki ga dobijo za svoje delovanje, ne bo dovolj, saj se je prispevek zmanjšal še za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2011 pa kar za 90.000. Jesenski čas bo tako za zadrugo in njene edicije zelo negotov. v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti) hrani zanimive zbirke, neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, pa je zaslužen tudi kustos, doktor Boštjan Surina, sodelavec Prirodoslovnega muzeja in predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko je, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Bolj spodbudne so novice za tednik koroških Slovencev Novice, ki denar za svoj obstoj zbirajo tudi s pomočjo donacij. V Celovcu pa se je v petek, 17.7.2015 sestal sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja in sklenil, kot je pojasnil predsedujoči sosvetu dr. Marjan Sturm (predsednik ZSO), da mora država Avstrija poskrbeti za sistemsko financiranje tednika Novice. Hkrati so tudi predlagali, da urad zveznega kanclerja tedniku nameni dodatnih 40.000 evrov, prav toliko naj bi prispevala tudi Slovenija oziroma Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ker bo denar nakazan šele v začetku prihodnjega leta, bo podjetje Slomedia, lastnik tednika Novice, zdaj najelo posojilo. Sicer pa Marjan Sturm ne vidi potrebe po dodatni razpravi o spremembah lastniške strukture, za katero se zavzemajo nekatere druge organizacije koroških Slovencev. Zagotovilo za neodvisno in avtonomno delo uredništva je programski svet, ki je vezni člen med lastnikoma (NSKS in ZSO) in uredniško ekipo, pravi Sturm.
Prirodoslovni muzej na Reki vabi!
V tokratni oddaji vas s kustosom doktorjem Boštjanom Surino vabimo na ogled Prirodoslovnega muzeja na Reki. Je v lepi vili z vrtom v središču mesta, v neposredni bližini več drugih muzejev (mestnega, pomorskega, moderne in sodobne umetnosti), in hrani zanimive zbirke (tudi fosile), neguje primorski botanični vrt, s predavanji in delavnicami o naravni dediščini pa širi obzorja vsem generacijam. Vse več je tudi obiskovalcev iz Slovenije, zlasti šolarjev, ki pa prihajajo predvsem v ločeno enoto v Brodu ob Kolpi, kjer je v obnovljenem kaštelu Zrinskih na ogled stalna zbirka muzeja gozdarstva, lova in ribolova. Da se je število ogledov tam izjemno povečalo, je zaslužen prav naš sogovornik kustos Boštjan Surina, ki je tudi predavatelj na koprski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Z Reko pa je, pravi, kot bistričan, povezan že od otroštva.
Porabski dan v Andovcih
Odpravili smo se tudi v Andovce, kjer sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pri tamkajšnji porabski domačiji pripravila tradicionalni Porabski dan. Vnovič se je zbralo več kot 300 rojakov z Madžarske, predvsem iz Porabja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Budimpešte. Priznanja zveze so letos dobili dr. Karel Gadányi, ki si je tudi kot vodja katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu prizadeval, da bi Porabje dobilo svoje intelektualce, Milivoj Miki Roš za svoje dolgoletno delovanje na lutkovnem, gledališkem, literarnem in medijskem področju med porabskimi Slovenci ter Gábor Sebestyén za ohranjanje porabskih slovenskih cerkvenih pesmi. Dobitnikom priznanj, ki jim lahko prisluhnete v oddaji, iskrene čestitke.
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov