Težave slovenskih tiskanih medijev v zamejstvu se nadaljujejo, zadovoljstvo v tržaškem knjižnem središču, z vzorčno kmetijo do razvoja turizma v Porabju, še vedno veliko zanimanje za študij v Sloveniji, kreativne počitnice mladih umetnikov na avstrijskem Koroškem

Težavam slovenskih zamejskih tiskanih medijev ni videti konca Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Novi Matajur in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Upravni odbor Zadruge je pred kratkim opozoril, da so brez dodatne finančne pomoči njihove edicije ogrožene in ne bodo mogle izhajati do konca. Kot pravi podpredsednik Zadrge Marko Tavčar, novinar in urednik, so izračunali, da bodo imeli konec leta 43.000 evrov izgube, od leta 2011 pa so na račun zmanjšanja prispevkov dobili kar za 92.000 evrov manj denarja. Ob vseh racionalizacijah, ki so jih že izpeljali, si dodatno krčenje stroškov težko predstavljajo. Še nekaj bodo skušali privarčevati pri knjižnih izdajah Goriške Mohorjeve, kar pomeni da bosta dve knjigi najverjetneje morali počakati na boljše časa in letos ne bosta izšli. In kje bi lahko bila rešitev? Marko Kravos računa na pogovore s pristojnimi na deželni ravni. Za zdaj sicer niso bili uspešni. Po najnovejšem predlogu rebalansa proračuna bi namreč neporabljenih 900.000 evrov, ki so ostali na treh proračunskih postavkah zaščitnega zakona, razdelili med Primorski dnevnik (600.000 €), Novi Matajur (150.000 €) in glasbeni center Emil Komel (150.000 €). Za obstoj manjšine zelo pomemben tudi gospodarski razvoj Nekaj več kot 830.000 € je stala postavitev slovenske vzorčne kmetije v Porabju, ki so jo slovesno odprli 22. Julija letos. Projekt se je na pobudo slovenskega ministrstva za kmetijstvo začel konec leta 2010. Kot je pojasnil idejni oče projekta minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je na ravni vlade koordiniral projekt, težav ni manjkalo, brez rojakov in njihove Razvojne agencije Slovenska krajina, pristojnih na ministrstvu za kmetijstvo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu projekta ne bi mogli izpeljati, pravi Židan. Kmetijsko ministrstvo je za vzorčno kmetijo pripevalo 550.000 €, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa 280.000 €. Da težav ni manjkalo, pojasnjuje tudi direktorica Razvojne agencije slovenska krajina Andreja Kovač in ugotavlja, da se pravo delo zdaj šele začenja. Kmetija bo obiskovalcem vrata odprla 1. avgusta:

»To je bila ideja, kjer smo tudi mi včasih že malo obupali. Vemo, da smo v okviru nacionalnega parka, tu je Natura 2000, tako da so povsod kakšne omejitve. Toda uspelo nam je! Kako naprej? Ko je pravi čas delamo na kmetiji, ko dežuje pa gremo v pisarno in pripravljamo projekte za naprej.«

Vzorčna kmetija se bo morala namreč sama vzdrževati. Tu računajo tudi na razvoj turistične ponudbe. Restavracija s prostorom za 50 ljudi ter apartmaji, v katerih lahko prespi 10 ljudi in so klimatizirani, so dobra podlaga za to. Konec tedna, ko bo restavracija odprta, bodo na pomoč priskočili kuharji iz hotela Lipa, saj se, kot pravi Andreja Kovač, dobro zavedajo, da mora biti ponudba kakovostna in da se bodo le zadovoljni gostje vračali. Da je za obstoj manjšine poleg stika s kulturo matične države pomembna tudi gospodarska dejavnost, pa med drugim opozarja generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj:

»Težko je biti manjšina, tudi na Madžarskem. Seveda so pomembni profesorji, učbeniki, knjige in mediji, ampak na koncu pridete do gospodarske osnove. Lahko naredite odlične dvojezične šole, organizirate manjšinski jezik v javni upravi, postavite kažipote,… Toda ljudi je treba motivirati, da govorijo materin jezik. To je malo težje razumeti,….Mame bodo učile svoje otroke materinščino, ko bodo videle možnost, da bodo otroci dobili zaposlitev, da bodo prosperirali, in ko bo ekonomija, gospodarstvo postalo tudi faktor manjšine. Ko bo gospodarstvo pomešano s tem, kar ohranja manjšino živo.«

Čarobna in zelo kreativna 1001 noč na Rebrci Teden mladih umetnikov v mladinskem centru na Rebrci, ki ga že vrsto let skupaj s centrom pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, je priložnost za mlade, da kreativno preživijo del svojih počitnic. Da so bili res kreativni pa so pokazali s predstavo, ki jo pripravijo ob koncu, in razstavo del. 45 otrok, starih od 6 do 12 let, je razdeljenih v več skupin pet dni pripravljalo lutkovno plesno glasbeno predstavo, slikalo in izdelovalo različne izdelke iz gline, ki so jih na koncu pokazali staršem. Rdeča nit tokratnega tedna mladih umetnikov je bila 1001 noč. Kot pravi Breda Varl, umetniška vodja in gibalo celotnega dogajanja, vedno iščejo teme, ki so za otroke zanimive. Za 1001 noč so se odločili tako zaradi same pravljičnosti zgodb, ki pokrivajo vse ozemlje od Indije do Gibraltarja, kot zaradi negativnega odnosa zahodnega sveta do islama in vsega, kar od tam prihaja:

»Se mi zdi, da je treba otrokom, ki šele vstopajo v svet odraslih, povedati, da ta svet ni res tak, ampak je normalen, lep, pravljičen in izredno čaroben zaradi narave, ki je pač drugačna kot pri nas v Evropi. Mislim, da smo kar zadeli. Otroci so uživali, malo smo jih še kostumirali, da še bolj začutijo vzdušje tega sveta s pesmicami in lutkami.«

Otroci so imeli ves dan v celoti zapolnjen. Na posameznih enournih delavnicah so slikali, izdelovali različne izdelke (glinene krožnike, skodelice), plesali in peli, dvakrat na dan pa so obiskali tudi lutkovne delavnice, kjer so se pripravljali na samo predstavo. Tudi večeri so bili v znamenju izbrane teme, tako so gledali filme, plese in poslušali pravljice. Razdeljeni v skupine so pripravili tudi končno predstavo, sestavljene iz petih delov: arabski čarovniki, zvezdna arabska noč, Ali Baba in 40 razbojnikov, Sindbadova potovanja in zgodba o ribiču in duhu, ki mu vsak dan podali 4 ribe. Pomembna pa je tudi morala samih zgodb, opozarja Breda Varl:

»Morala teh zgodb je izredno zanimiva. Na eni strani zelo kruta, kot je pred toliko leti dejansko bila, to je ostalo. Na eni strani velika revščina ljudi, na drugi pa veliko bogastvo in pohlep. Prav na to smo opozarjali otroke. Vedno je znotraj zgodbe tudi morala; vzemi toliko, kolikor rabiš, ne bodi grob do drugega,…Zgodbe so izredno bogate.«