Nove zgodbe rojakov iz soseščine: od Špetra v Benečiji preko Potrne na avstrijskem Štajerskem in porabske Slovenske vesi do Prezida na Hrvaškem, kjer zapleti z abritažo ne vplivajo na dobre odnose

Štiridesetletni don doktor Ivica Križ iz Prezida, naselja na meji s Slovenijo, je izjemno dejaven na številnih področjih. Njegovo uspešnost potrjujejo številna prejeta priznanja, med drugim županijsko priznanje za prostovoljca leta 2014, na kar je nadvse ponosen.

Kako rojak, starokatoliški duhovnik, predavatelj latinščine in hebrejščine, komentira najnovejši spor med Hrvaško in Slovenije zaradi arbitražnega sporazuma, je zanimalo Marjano Mirković. V Prezidu tega spora ne zaznavajo, pojasnjuje, saj so med ljudmi z obeh strani meje številne sorodstvene povezave. Številni imajo na drugi strani meje zemljišča.

»Smo dobri sosedje, ki meje ne potrebujemo. Če pa že je, na naše življenje ne vpliva.«

Žal včasih politika skuša, pravi po hrvaško, »zamutiti vodu«, skaliti stanje. Toda v Prezidu jim to ne uspeva, zagotavlja:

»Jaz se rad pošalim: Slovenci znajo dobro lobirati, Hrvati pa špijonirati. Toda obe strani bosta morali to končati. Tega nihče ne bo razrešil namesto nas, ne Evropa in ne ZDA.«

Don Ivica Križ, ki se zavzema za dialog, meni, da bi bilo bolj kot sodišče v Hamburgu, ki se ukvarja zgolj z vprašanji meje na morju, za razrešitev mejnega spora med državama ustrezno sodišče v Haagu.

»Bomo videli, kaj bodo naredili politiki. Verjamem, da se bo stvar sčasoma razrešila. Kot kaže, potrebujemo nekaj več časa za streznitev, da vzamemo usodo v svoje roke. Tako Slovenci kot Hrvati.«

Od delavca za tekočim trakom in varnostnika… do duhovnika

Slovenske korenine ima don Ivica Križ po prababici, njegova brata pa imata tudi slovensko državljanstvo. Sam se za ta korak še ni odločil. Rodil se je v Postojni in v Ljubljani končal srednjo kemijsko šolo. Nato je pet let delal za tekočim trakom v podjetju, ki izdeluje plastične vrečke, dve leti pa še kot varnostnik na Reki. Časa za premišljevanje je ob tem imel na pretek:

»Iskal sem več in dobil več … Drugi ljudje imajo družino, jaz pa hočem narediti nekaj dobrega za vse.«

In tako se je odločil za poklic duhovnika. Diplomiral je v Zagrebu na katoliški fakulteti, magistriral pa na sarajevski fakulteti za islamske študije, kot edini kristjan do zdaj:

»Imeli smo veliko težav s statutom fakultete, vendar smo jih razrešili. Zelo so mi pomagali.«

Znanje in izkušnje, ki jih je dobil v Sarajevu, je dopolnil na Filozofski fakulteti družbe Jezusove v Zagrebu, kjer je doktoriral z nalogo o islamu in krščanstvu. Ta tema ga namreč zelo zanima, še posebej zdaj, ko sta aktualni Al Kaida in ISIL:

»Zahod zelo malo ve o samem Koranu in o organizacijah, ki ga zlorabljajo za dosego povsem drugih ciljev.«

Kot zunanji sodelavec reške Filozofske fakultete si dr. Ivica Križ želi tesnejše sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi skupaj pripravili okrogle mize o Bosni in Hercegovini, večkulturnosti in dialogu. Predava tudi na protestantskem teološkem učilišču Mihael Starin v Osijeku, tako da mu obveznosti ne zmanjka.

»Veliko sem bral, res veliko, in iz človeka, ki ni vedel nič o hebrejščini in latinščini, postal profesor in predavatelj teh jezikov.«

Prepričan je, da lahko s pogumom in voljo dosežeš vse, kar si določiš za cilj. Do zdaj je izdal tri knjige. Zadnja, »Dialog …«, je povezana prav z njegovo doktorsko disertacijo.

Za posodobitev cerkve – tudi z elektronsko glasbo

Na enem svojih predavanj je don Ivica Križ ob koncu ure, da bi se študenti sprostili in videli, da je tudi on zgolj človek, ki ima med drugim rad elektronsko glasbo, predlagal mašo, v katero bi vključili tovrstno glasbo. Sam sicer, pojasnjuje, posluša zelo različno glasbo: od klasične, kot na primer Vivaldija ali Straussa, do vrhunskega in svetovno znanega DJ Armina. Predlog je nato pod udarnim naslovom »Ultra maša na Ultra festivalu?« objavil eden izmed hrvaških spletnih medijev in don Ivica Križ je moral svoje besede dodatno pojasniti škofu.

»Mislim, da lahko danes cerkev ponudi veliko več. Želim si, da to, kar je sveto, ostane v cerkvi, posodobiti pa bi morali pristop, da bodo v cerkev znova prihajali tudi mladi in da ne bomo gledali le lepih sten in občudovali cerkvene stavbe. Cerkev mora biti živa.«

Ivica Križ je sicer predlagal, da bi v mašo, ki bi potekala v cerkvi ali pa na prostem, vključili tudi elektronsko glasbo oziroma priredili in posodobili stara latinska besedila.

Predan ohranitvi divjega petelina

Starokatoliški duhovnik, ki ob koncu tedna mašuje na Rabu, je tudi ustanovitelj društva Tetrijeb za zaščito divjega petelina (Tetrijeb gluhan – lat. Tetrau urogallus). V Prezidu bi rad postavil središče za vzrejo teh ogroženih ptic, ki so jih na Hrvaškem na seznam najbolj zaščitenih uvrstili že leta 2005. Zelo ponosen je na velike kletke, v katerih je za zdaj pet ptic: tri samičke in dva samca.

Skupaj z lovskimi društvi z obeh strani meje in s slovenskim Zavodom za gozdove bi rad nadaljeval evropski projekt, s katerim bi zaščitili divjega petelina. Težave pa povzroča denar, saj sofinanciranje iz evropskih skladov zahteva del lastnih državnih sredstev, ki pa jih je običajno zelo težko zagotoviti.

Daljši intervju z donom doktorjem Ivico Križem lahko poslušate v oddaji Sotočja. Marjana Mirkovič se je z njim pogovarjala tudi o projektih v turizmu. Idej in izzivov mu namreč nikoli ne zmanjka.

Rojake v Špetru je ob koncu svojega mandata obiskal veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. S kakšnimi vtisi se poslavlja in kako ocenjuje svoj svoje delo v Rimu, lahko slišite v Sotočjih. Z Milošem Budinom, ki opravlja funkcijo predsednika Gledališča Furlanije Julijske Krajine v Trstu, se pregovarjamo o novi sezoni, odpiranju gledališča in nadaljnjem sodelovanju s SSG Trst. Preverjamo, kakšen je poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem in vas med drugim povabimo na arhitekturni sprehod po obeh Radgonah. Spoznate pa lahko tudi mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo moč Zveze Slovencev na Madžarskem.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!