Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od načrta energetskega preobrata avstrijske Koroške do Rezije preko Trsta, Kvarnerja in Števanovcev
Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja, smo se tokratni oddaji pogovarjali s Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolžen za energijo in trajnostni razvoj. Ali bodo morali spremeniti zastavljene cilje, po katerih bi do leta 2025 zagotovili ogrevanje zgolj z obnovljivimi viri energije in do leta 2035 dosegli, da bi promet potekal brez izpustov škodljivega CO2? Kot pravi eden ključnih za izvedbo projekta, za zdaj ciljev ne nameravajo spreminjati:
“Če bomo samo varčevali, da ne bi imeli novih stroškov, se razvoj hitro ustavi. To se nam je zgodilo pred tremi meseci, ko smo ustavili izplačilo vseh subvencij in investicije, niti cest nismo več popravljali. Videli smo, kako hitro je to lahko celo smrtno nevarno za gospodarstvo. Če pa to poženemo naprej, zdaj ko je dežela spet likvidna, in se vnovič izplačujejo podpore, četudi manjše, če se širi optimizem, začne cel sistem vnovič delovati.”
In prav na ta način bodo skušali realizirati t.i. energetski master plan, pravi Merkač. Dobro napredujejo na področju zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Pomemben korak bi naredili, če bi uspeli svoj načrt energetskega preboja zapisati v novi koroški ustavi, kar pa je odvisno od koalicijskih partnerjev v koroški deželni vladi torej Socialdemokratov in Ljudske stranke. Vendar Štefan Merkač sicer iz vrst koroških Zelenih tu ne pričakuje zapletov. Skušali bodo počrpati čim več sredstev, ki jih ima za okolju prijazne energetske projekte na voljo evropska unija. Gre namreč za več sto milijard evrov. Priložnost vidijo tudi v energetskih zadrugah, v katerih bi se povezali krajani, ki bi namenili svoj denar za nek energetski projekt (vetrnica, hidroelektrarna, sistem daljinskega ogrevanja,…), dežela pa bi jim pomagala pri pravnih vprašanjih, črpanju evropskega denarja in povezovanju z velikimi zasebnimi podjetji. Zadruge pa bi nato na operativni ravni izpeljale projekt, pojasnjuje Štefan Merkač. Veliko pričakuje tudi od nastajajočega načrta na področju mobilnosti, s katerim želijo spodbuditi ljudi k uporabi javnih prevoznih sredstev. Ponosen pa je tudi, da bo koroška deželna vlada tudi sama dala dober zgled. Še v letošnjem letu bodo skrčili svoj vozni park. Od 275 avtomobilov, jih bodo tretjina prodali, tretjino pa zamenjali za električna vozila.
Daljšemu pogovoru s Štefanom Merkačem, ki med drugim pojasnjuje, zakaj avstrijska Koroška nasprotuje podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne Krško, lahko prisluhnete v prvem delu oddaje.
Vabimo vas tudi na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. Kaj lahko vidite, pripoveduje Sandro Quaglia iz društva Muzej rezijanskih ljudi. Porabski Slovenec Laci Kovač predstavlja Števanovce, ki se ponašajo z dolgo zgodovino. Preverjamo pa tudi, kako to vroče poletje preživljajo rojaki v Kvarnerju. Slovenski gosti so, po besedah direktorice Turistične skupnosti Kvarnerja doktorice Irene Peršić Živadinov zelo zaželeni.
“Prav posebej pa nas veseli, da se je občutno povečal ravno obisk naših dragih gostov, Slovencev – bilo jih je kar za osem odstotkov več, kot lani, in za tri odstotke se je povečalo število nočitev. So celo na drugem mestu v skupnem številu prihodov, tik za Nemci, in ker je to za nas drugo tržišče po vrsti, so to za nas zelo zaželeni gosti, rekli bi, najbližji gosti. Veseli nas tudi, da je promocija v Sloveniji prinesla rezultate in da Slovenci zelo radi prihajajo na Kvarner, nas radi obiskujejo in da ravno pri nas očitno najdejo to, kar iščejo, in se vračajo.“
Prisluhnite oddaji Sotočja!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od načrta energetskega preobrata avstrijske Koroške do Rezije preko Trsta, Kvarnerja in Števanovcev
Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja, smo se tokratni oddaji pogovarjali s Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolžen za energijo in trajnostni razvoj. Ali bodo morali spremeniti zastavljene cilje, po katerih bi do leta 2025 zagotovili ogrevanje zgolj z obnovljivimi viri energije in do leta 2035 dosegli, da bi promet potekal brez izpustov škodljivega CO2? Kot pravi eden ključnih za izvedbo projekta, za zdaj ciljev ne nameravajo spreminjati:
“Če bomo samo varčevali, da ne bi imeli novih stroškov, se razvoj hitro ustavi. To se nam je zgodilo pred tremi meseci, ko smo ustavili izplačilo vseh subvencij in investicije, niti cest nismo več popravljali. Videli smo, kako hitro je to lahko celo smrtno nevarno za gospodarstvo. Če pa to poženemo naprej, zdaj ko je dežela spet likvidna, in se vnovič izplačujejo podpore, četudi manjše, če se širi optimizem, začne cel sistem vnovič delovati.”
In prav na ta način bodo skušali realizirati t.i. energetski master plan, pravi Merkač. Dobro napredujejo na področju zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Pomemben korak bi naredili, če bi uspeli svoj načrt energetskega preboja zapisati v novi koroški ustavi, kar pa je odvisno od koalicijskih partnerjev v koroški deželni vladi torej Socialdemokratov in Ljudske stranke. Vendar Štefan Merkač sicer iz vrst koroških Zelenih tu ne pričakuje zapletov. Skušali bodo počrpati čim več sredstev, ki jih ima za okolju prijazne energetske projekte na voljo evropska unija. Gre namreč za več sto milijard evrov. Priložnost vidijo tudi v energetskih zadrugah, v katerih bi se povezali krajani, ki bi namenili svoj denar za nek energetski projekt (vetrnica, hidroelektrarna, sistem daljinskega ogrevanja,…), dežela pa bi jim pomagala pri pravnih vprašanjih, črpanju evropskega denarja in povezovanju z velikimi zasebnimi podjetji. Zadruge pa bi nato na operativni ravni izpeljale projekt, pojasnjuje Štefan Merkač. Veliko pričakuje tudi od nastajajočega načrta na področju mobilnosti, s katerim želijo spodbuditi ljudi k uporabi javnih prevoznih sredstev. Ponosen pa je tudi, da bo koroška deželna vlada tudi sama dala dober zgled. Še v letošnjem letu bodo skrčili svoj vozni park. Od 275 avtomobilov, jih bodo tretjina prodali, tretjino pa zamenjali za električna vozila.
Daljšemu pogovoru s Štefanom Merkačem, ki med drugim pojasnjuje, zakaj avstrijska Koroška nasprotuje podaljšanju obratovanja jedrske elektrarne Krško, lahko prisluhnete v prvem delu oddaje.
Vabimo vas tudi na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. Kaj lahko vidite, pripoveduje Sandro Quaglia iz društva Muzej rezijanskih ljudi. Porabski Slovenec Laci Kovač predstavlja Števanovce, ki se ponašajo z dolgo zgodovino. Preverjamo pa tudi, kako to vroče poletje preživljajo rojaki v Kvarnerju. Slovenski gosti so, po besedah direktorice Turistične skupnosti Kvarnerja doktorice Irene Peršić Živadinov zelo zaželeni.
“Prav posebej pa nas veseli, da se je občutno povečal ravno obisk naših dragih gostov, Slovencev – bilo jih je kar za osem odstotkov več, kot lani, in za tri odstotke se je povečalo število nočitev. So celo na drugem mestu v skupnem številu prihodov, tik za Nemci, in ker je to za nas drugo tržišče po vrsti, so to za nas zelo zaželeni gosti, rekli bi, najbližji gosti. Veseli nas tudi, da je promocija v Sloveniji prinesla rezultate in da Slovenci zelo radi prihajajo na Kvarner, nas radi obiskujejo in da ravno pri nas očitno najdejo to, kar iščejo, in se vračajo.“
Prisluhnite oddaji Sotočja!
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Neveljaven email naslov