Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
Več pa v Sotočjih! Vabljeni k poslušanju!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Predstavljamo Slovensko multimedialno okno (SMO), špetrski muzej, ki nas popelje v življenje slovenske skupnosti od Kanalske doline prek Rezije in Benečije do Tržaškega zaliva. V tokratnih Sotočjih pa med drugim tudi o 30-letnici folklorne skupine z Gornjega Senika, že tretji delavnici Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu ter čabranskih narečjih, ki so jih razglasili za živo dediščino.
V Špetru so decembra leta 2013 slovesno odprli muzej SMO – Slovensko multimedialno okno, ki predstavlja življenje rojakov od Kanalske doline do Tržaškega zaliva in Istre. Muzej, ki je nastal v okviru slovensko – italijanskega čezmejnega projekta Jezik/Lingua, je s svojim sodobnim, interaktivnim pristopom nekaj posebnega v Evropi. Na ogled muzeja smo se odpravili skupaj z arhitektko Donatello Ruttar, ki je zasnovala projekt, in je lahko nanj več kot upravičeno ponosna.
Ideja se je razvijala precej časa, pravi, še več, ideje so se vseskozi porajale, se prepletale, vedno nove in nove. Na koncu so se odločili za koncept, ki obiskovalca – gledalca in poslušalca – popelje v globino, mu predstavi ne le pokrajino, temveč tudi bogastvo, bogatijo, pravi Donatella Ruttar, narečij, glasbe, ljudi, zgodovine in sedanjosti.
“Gre za predstavitev koncepta krajine, ki se spreminja in razvija, meje so zabrisane in to je bogatija.”
Osem inštalacij – postavitev nam z različnimi interaktivnimi pristopi in umetniškimi projekti predstavi življenje nekoč in danes na območju od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva.
Toponomastični Atlas – velika stenska projekcija nam prikaže zemljevid s kraji, njihovimi imeni in zgodovino in tako ponuja možnost spoznavanja krajev na interaktivnem zemljevidu.
Govoreča knjižnica ponuja v branje, ogled in poslušanje pomembne obmejne avtorje, ki pripovedujejo o svojem življenju in delu in to tako, da izbrano knjigo položimo na mizo, nato pa se nam prikaže avtor, ki pripoveduje svojo zgodbo.
Arhiv zvokov – mulimedijski katalog ponuja v poslušanje vse zvočne posnetke muzeja
Ilustrirana zgodovina nam ponuja na izbiro in ogled “Zgodovino Nadiških dolin” izpod peresa Giorgia Banchiga, z ilustracijami Morena Tomasetiga in esej v slikah “Jezik v času” Žive Gruden, ki prek ilustracij (slikanja v živo) Cosima Miorellija, predstavlja zgodovino slovenskega jezika.
Spomini iz besed – skrinja z glasovi, molitvami, spomini, pripovedmi in pričevanji v različnih narečjih predstavlja bogastvo krajevnih dialektov. Gre za zvočno inštalacijo, ki prek posameznih predmetov, postavljenih v nišah, predvaja posneto govorico, ko roko približamo izbrani niši. Gre za intimno govorico, ki jo zato poslušamo s slušalkami.
Glasbena krajina – velika interaktivna glasbena inštalacija, ki spominja na stari radijski sprejemnik. Z vrtenjem gumba se premikamo po zvočni skali in posameznih omočjih od Kanalske doline do Trsta ter poslušamo značilno ljudsko in sodobno glasbo. Posamezna območja in njihove posebnosti pa prikazujejo tudi fotografije v obliki razglednic.
Zvočne razglednice nas s pomočjo 3D zvokov in šumov dobesedno prestavijo v posamezen kraj – od barke ob pomolu San Carlo v Trstu do rudniškega jaška, po katerem se spustimo v jamo Rajbelj v Kanalski dolini.
Kulturna krajina – triptih, video inštalacija s tremi ekrani v osrednjem delu muzeja nam predstavi sedem krajin od Trbiža do Trsta ter njihove posebnosti skozi ljudi, ki govorijo o svojem življenju in delu, obujajo spomine, pojejo, s posnetki že skoraj izginulih sledov bivanja in tako vabi k razmisleku o življenju in spremembah v kulturni krajini.
Donatella Ruttar si želi, da bi se raziskovanje nadaljevalo in lepo bi bilo, če bi tu nastal nek raziskovalni center, pravi, da bi prostor živel naprej tudi s pomočjo umetnosti in različnih likovnih razstav. Trenutno v muzeju svoje pejsaže pod nasloom Wide opening windows razstavlja Adriana Jakoncic. Gre za sodelovanje muzeja in Beneške galerije, kjer je postavljen drugi del razstave:
“Moja želja bi bila, da gre SMO naprej, da dokažemo, da res smo!”
Prisluhnite reportaži iz muzeja v tokratni oddaji in sami preverite, kaj vam ponuja sam muzej. Ljudje se, ugotavlja Donatella Ruttar, običajno vračajo v Špeter.
Na Gornjem Seniku je tamkajšnja folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, v soboto proslavila trideset let svojega delovanja. Reportaži z dogajanja lahko prisluhnete v Sotočjih, spodaj pa si lahko jubilejno razpoloženje ogledate ujeto v nekaj fotografij!
“Mi smo bili še mladi, stari petnajst let. Zbrali smo se trije, ki smo bili za to, da bi imeli odraslo folklorno skupino” (Andraž Sukič, ki pleše že od malih nog, o ustanovitvi odrasle folklorne skupine)
Na samem začetku so za vodenje prosili Alojza Hanžeka, ki je bil “z vsemi žavbami namazan in je mladim plesalcem priskočil na pomoč”.
“Niso imeli noše, imeli so muzikanta, ne pa inštrumentov” (Alojz Hanžek o začetkih)
Več pa v Sotočjih! Vabljeni k poslušanju!
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Neveljaven email naslov