Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratna oddaja je postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med Slovenci v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Od likovnega in glasbenega ustvarjanja, do jubilejne 40. lutkovne in gledališke delavnice. Nekaj poudarkov v nadaljevanju, več pa v posnetku.
Tako je za Sotočja svoje vtise na že 40. gledališki in lutkovni delavnici, ki jo organizira Krščanska kulturna zveza iz Celovca, strnila desetletna Lara Wakounig iz Šentprimoža, ki že drugo leto sodeluje pri lutkovni skupini Danica:.
“Vsak dan smo delali z Natašo, našo režiserko. Z njo smo delali lutke. Izdelali smo kokoši, dva iz naše skupine pa petelina, za predstavo ‘Petelin, gospod vsega sveta’. Predstavo je predlagala naša mentorica, mi smo predstavili svoje ideje in zdaj smo to cel teden vadili in delali lutke. Najtežje je, da se moramo vse naučiti na pamet. Da moramo predstavi slediti. Če ima na primer eden nekaj narediti in potem sanja, predstava ne more biti tako dobra”
Letošnje delavnice se je v dveh tednih udeležilo skupno 140 udeležencev oziroma 13 skupin, 6 v prvem tednu in 7 v drugem.
Med sodelujočimi je bila tudi mlajša gledališka skupina iz Sel, ki se je letos uvrstila na Linhartovo srečanje, 24. septembra v Postojni. Miran Kelih, ki je član skupine že peto leto, v predstavi igra glavno vlogo Mackija Noža:
“To je opera za tri groše, precej zahtevna, ker je veliko skladb, te smo se naučili najprej. Bilo je veliko dela, pa tudi precej novega za nas. Peti na odru, peti v živo… Meni je bil izziv, da zrasteš v vlogo, vendar mi je zdaj, ko smo to že nekajkrat odigrali, zelo, zelo všeč”
Monošter je v zadnjem avgustovskem tednu živel v znamenju mladih likovnikov. Zveza Slovencev na Madžarskem je namreč gostila udeležence 45. mednarodne likovne kolonije mladih, tradicionalnega srečanja mladih likovnikov iz Slovenije in zamejstva. Več o tem lahko slišite v oddaji, tukaj pa dodajamo še fotografijo.
V Šentjanžu v Rožu se je minulo nedeljo končal tretji tabor Mladirod rock. Na njem je kot mentor sodeloval tudi glasbenik, glasbeni menedžer in moderator Nikolaj Grilc, član zasedbe Roy de Roy. 1. oktobra bo izšel tudi njegov prvi samostojni album pod psevdonimom Nikolaj Efendi.
“Pred dvema letoma sem bil tukaj tudi sam učenec, zdaj pa so me povabili, da predavam o tako imenovanem ‘bandmanagementu’ oziroma o tem, kako si lahko mladi glasbeniki olajšajo delo, kako se dela koncerte, kako se promovira”.
Nikolaj meni, da je med Slovenci na Koroškem svetla prihodnost za glasbeno ustvarjanje.
“Pred 15 leti, ko sem jaz začel s tem, je bilo precej težje. Takrat si nihče ni niti predstavljal, da bi se iz hobija lahko kaj razvilo, da bi lahko igral na koncertih. Skozi ljudi, kot je denimo skupina Bališ, pa ob takšnih taborih, je veliko infrastrukture, ki lahko pomaga mladim glasbenikom”.
Na Dunaju so pred kratkim, je povedal Nikolaj Grilc, ustanovili založbo, ki bo lahko pomagala mladim glasbenikom na njihovi poti. Na minuli delavnici je bil navdušen nad njihovo motivacijo, v kateri je tudi sam našel ogenj navdiha. Mladim glasbenikom pa še svetuje:
” Važno je, da verjamejo vase in niso odvisni od drugih, da ne čakajo, da jih bo kdo odkril.”
Kulturni utrip na Kvarnerju so ob koncu minulega tedna obeležili tudi dogodki, organizirani v sodelovanju z rojaki ali organizacijami iz Slovenije. In kam vse smo zavili v Sotočjih? V mestecu Ičiči pri Opatiji se je iztekel 13. Festival dokumentarnega filma Liburnija, ki ga je sklenil film Karpo potnik o slovenskem režiserju Karpu Godini. V Matuljih nad Reko je potekal prvi festival keramike, Matuljska kolajnica, ki je v organizaciji društva Interinova iz bližnjih Mučićev, pod vodstvom Ivne Safundžić z zanimivimi delavnicami na prostem pritegnil približno 50 keramikov, tudi iz Italije in Slovenije. V slikovitem mestecu Kastav nad Reko pa so na Crekvini, na ruševinah nekdanje cerkve, organizirali trinajsto, dobro obiskano srečanje Z armonikun va Kastav, na katerem slovenske glasbe ni manjkalo.
Boris Pahor je ob svojem častitljivem jubileju prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. V Sotočjih je spregovoril o mladih, ki jim pogosto pripoveduje:
“Vsi poslušajo, ne da bi ne kašljali, ne kihali, vneto poslušali, kako sem jaz konkretno in naturalistično pripovedoval. Mladini je treba znati povedati resnico”.
Predstavili pa smo tudi njegovo najnovejšo knjigo Rdeči trikotnik, ki je prav ob njegovem rojstnem dnevu izšla tudi v slovenskem prevodu.
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Tokratna oddaja je postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med Slovenci v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Od likovnega in glasbenega ustvarjanja, do jubilejne 40. lutkovne in gledališke delavnice. Nekaj poudarkov v nadaljevanju, več pa v posnetku.
Tako je za Sotočja svoje vtise na že 40. gledališki in lutkovni delavnici, ki jo organizira Krščanska kulturna zveza iz Celovca, strnila desetletna Lara Wakounig iz Šentprimoža, ki že drugo leto sodeluje pri lutkovni skupini Danica:.
“Vsak dan smo delali z Natašo, našo režiserko. Z njo smo delali lutke. Izdelali smo kokoši, dva iz naše skupine pa petelina, za predstavo ‘Petelin, gospod vsega sveta’. Predstavo je predlagala naša mentorica, mi smo predstavili svoje ideje in zdaj smo to cel teden vadili in delali lutke. Najtežje je, da se moramo vse naučiti na pamet. Da moramo predstavi slediti. Če ima na primer eden nekaj narediti in potem sanja, predstava ne more biti tako dobra”
Letošnje delavnice se je v dveh tednih udeležilo skupno 140 udeležencev oziroma 13 skupin, 6 v prvem tednu in 7 v drugem.
Med sodelujočimi je bila tudi mlajša gledališka skupina iz Sel, ki se je letos uvrstila na Linhartovo srečanje, 24. septembra v Postojni. Miran Kelih, ki je član skupine že peto leto, v predstavi igra glavno vlogo Mackija Noža:
“To je opera za tri groše, precej zahtevna, ker je veliko skladb, te smo se naučili najprej. Bilo je veliko dela, pa tudi precej novega za nas. Peti na odru, peti v živo… Meni je bil izziv, da zrasteš v vlogo, vendar mi je zdaj, ko smo to že nekajkrat odigrali, zelo, zelo všeč”
Monošter je v zadnjem avgustovskem tednu živel v znamenju mladih likovnikov. Zveza Slovencev na Madžarskem je namreč gostila udeležence 45. mednarodne likovne kolonije mladih, tradicionalnega srečanja mladih likovnikov iz Slovenije in zamejstva. Več o tem lahko slišite v oddaji, tukaj pa dodajamo še fotografijo.
V Šentjanžu v Rožu se je minulo nedeljo končal tretji tabor Mladirod rock. Na njem je kot mentor sodeloval tudi glasbenik, glasbeni menedžer in moderator Nikolaj Grilc, član zasedbe Roy de Roy. 1. oktobra bo izšel tudi njegov prvi samostojni album pod psevdonimom Nikolaj Efendi.
“Pred dvema letoma sem bil tukaj tudi sam učenec, zdaj pa so me povabili, da predavam o tako imenovanem ‘bandmanagementu’ oziroma o tem, kako si lahko mladi glasbeniki olajšajo delo, kako se dela koncerte, kako se promovira”.
Nikolaj meni, da je med Slovenci na Koroškem svetla prihodnost za glasbeno ustvarjanje.
“Pred 15 leti, ko sem jaz začel s tem, je bilo precej težje. Takrat si nihče ni niti predstavljal, da bi se iz hobija lahko kaj razvilo, da bi lahko igral na koncertih. Skozi ljudi, kot je denimo skupina Bališ, pa ob takšnih taborih, je veliko infrastrukture, ki lahko pomaga mladim glasbenikom”.
Na Dunaju so pred kratkim, je povedal Nikolaj Grilc, ustanovili založbo, ki bo lahko pomagala mladim glasbenikom na njihovi poti. Na minuli delavnici je bil navdušen nad njihovo motivacijo, v kateri je tudi sam našel ogenj navdiha. Mladim glasbenikom pa še svetuje:
” Važno je, da verjamejo vase in niso odvisni od drugih, da ne čakajo, da jih bo kdo odkril.”
Kulturni utrip na Kvarnerju so ob koncu minulega tedna obeležili tudi dogodki, organizirani v sodelovanju z rojaki ali organizacijami iz Slovenije. In kam vse smo zavili v Sotočjih? V mestecu Ičiči pri Opatiji se je iztekel 13. Festival dokumentarnega filma Liburnija, ki ga je sklenil film Karpo potnik o slovenskem režiserju Karpu Godini. V Matuljih nad Reko je potekal prvi festival keramike, Matuljska kolajnica, ki je v organizaciji društva Interinova iz bližnjih Mučićev, pod vodstvom Ivne Safundžić z zanimivimi delavnicami na prostem pritegnil približno 50 keramikov, tudi iz Italije in Slovenije. V slikovitem mestecu Kastav nad Reko pa so na Crekvini, na ruševinah nekdanje cerkve, organizirali trinajsto, dobro obiskano srečanje Z armonikun va Kastav, na katerem slovenske glasbe ni manjkalo.
Boris Pahor je ob svojem častitljivem jubileju prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. V Sotočjih je spregovoril o mladih, ki jim pogosto pripoveduje:
“Vsi poslušajo, ne da bi ne kašljali, ne kihali, vneto poslušali, kako sem jaz konkretno in naturalistično pripovedoval. Mladini je treba znati povedati resnico”.
Predstavili pa smo tudi njegovo najnovejšo knjigo Rdeči trikotnik, ki je prav ob njegovem rojstnem dnevu izšla tudi v slovenskem prevodu.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov