Priznanji Primorskemu dnevniku in organizatorjem Drage, uspešen 2. Slofest v Trstu, manj vpisanih v slovensko glasbeno šolo dežele Koroške, "Hrvaška rapsodija" na Reki pod slovensko režisersko taktirko,...

Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. V oddaji se s predsednikom uprave družbe Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojanom Brezigarjem pogovarjali o prihodnosti dnevnika tudi v luči reforme medijske zakonodaje in sistemskega financiranje. Gostimo tudi predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja, ki je prepričan, da je dialog prava pot tudi do sprave in sožitja. Kako pa je s spravo in sožitjem znotraj slovenske narode skupnosti v Furlaniji Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!

Spremljali smo tudi srečanje vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške v okviru vladnega obiska v Pomurju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je med drugim opozoril, da sta pomembni samooskrba in samoidentita, nas pa v oddaji zanima, kakšni so bili konkretni rezultati pogovorov predvsem na področju šolstva Slovencev v Porabju. Nekaj zagotovil so sicer dobili, toda na dodatne učitelje in vzgojitelje asistente iz Slovenije bodo, kot kaže, morali še počakati.

Preverili smo tudi, kako je z vpisom mladih rojakov z avstrijske Koroške v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Ravnatelj Roman Verdel pojasnjuje, da je zaradi vračevanja predvidenih manj šolskih ur, da so morali učenje nekaterih inštrumentov črtati iz programa, vpisanih pa bo približno polovica manj učencev kot v lanskem šolskem letu. Rezultat teh razmer so tudi zasebne glasbene šole, ki jih v Celovcu in okolici ustanavljajo nekdanji profesoriji. Toda, upanje, da se bodo razmere izboljšale, ostaja, pravi Roman Verdel v tokratnih Sotočjih.

Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki je s slovenskimi umetniki tako ali drugače povezano vsa leta po drugi svetovni vojni. V njegov razvoj so svojo ustvarjalnost vtkali režiserji in igralci, operni pevci in baletni plesalci. Za večino izmed njih je bil to korak na življenjski poti, nekaterim pa je Reka postala dom, kot denimo za legendarnega inspicienta Alojza Usenika, ki rad obišče predvsem predstave slovenskih gledališčnikov, a je teh, kot je pojasnil Marjani Mirković, vse manj. S posebnim zadovoljstvom zato sprejema tudi eno izmed novosti reškega gledališča v tej sezoni, organiziran obisk predstav v Ljubljani, za kar je zaslužno novo vodstvo, ki je abonma poimenovalo Piranski zaliv.

Režiser Oliver Frljić, ki je lani prevzel vodenje gledališča, je med drugimi k sodelovanju povabil tudi slovenskega režiserja Sebastijana Horvata. Njegovo predstavo  Hrvaška rapsodija pa je bila premierno uprizorjena v petek 18.9. 2015.  Gre za avtorski projekt režiserja Sebastijana Horvata in dramaturga Milana Markovića Matthisa nastal po motivih istoimenske novele Miroslava Krleže – iz cikla na temo prve svetovne vojne, s prispodobo vlaka kot takratne Hrvaške, izgubljene v kaosu in brezupju vojnega časa -, govori pa o problemih današnje Hrvaške, in tudi Evrope, ki se s postavljanjem novih zidov zapira pred Drugimi in drugačnimi. Kakšni so bili odzivi na dinamično predstava z aktualno tematiko, pa lahko slišite v drugem delu oddaje.