Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov. O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.
S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Sosed pri sosedu
Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!
Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!
Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963
Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.
Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.
V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:
“Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”
Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:
“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”
Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?
Prisluhnite oddaji!
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov. O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.
S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Sosed pri sosedu
Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!
Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!
Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963
Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.
Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.
V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:
“Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”
Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:
“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”
Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?
Prisluhnite oddaji!
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Neveljaven email naslov