Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov. O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.
S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Sosed pri sosedu
Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!
Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!
Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963
Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.
Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.
V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:
“Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”
Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:
“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”
sejem štipendij na Reki z leve: Andrej Kotnik, Meta Klinar, Marko Rakovec, Kristina Kliner in Zvonimir Stipetić
foto: Marjana Mirković
Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?
Prisluhnite oddaji!
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov. O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.
S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Sosed pri sosedu
Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!
Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!
Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963
Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.
Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.
V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:
“Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”
Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:
“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”
sejem štipendij na Reki z leve: Andrej Kotnik, Meta Klinar, Marko Rakovec, Kristina Kliner in Zvonimir Stipetić
foto: Marjana Mirković
Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?
Prisluhnite oddaji!
V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.
Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.
Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.
V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.
Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.
V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.
V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.
V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.
Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.
Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.
Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.
Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.
V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Neveljaven email naslov
