Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 26.10.2015

26.10.2015


Od kmetijstva in gozdarstva prek ljubezenske poezije Cirila Zlobca, 25-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem do volitev na Hrvaškem

Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej, ki je sodeloval na 1. konferenci slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Prepričan je tudi, da je tako v Sloveniji kot pri rojakih na avstrijskem Koroškem dovolj strokovnjakov, sposobnih sprejeti izzive, ki jih prinašajo zaostrene razmere na globalnem trgu. Nujne so spremembe v glavah, je povedal udeležencem konference, proizvodnja tudi kmetijskih pridelkov pa se mora prilagoditi:

»Izzivov za strokovnjake na področju kmetijstva v Sloveniji je veliko, je pač treba bika prijeti za roge!«

Tako pravi Štefan Domej, uspešen prašičerejec z avstrijske Koroške, ki dobro pozna tudi razmere v Sloveniji. Struktura je tako v Sloveniji kot v zamejstvu podobna, pravi. Kmetije so majhne, kmetijstvo pa je razvito predvsem na hribovitem območju, kar predstavlja dodatne težave pri obdelovanju zemlje in živinoreji. Ob tem pa, dodaja, je tudi nekaj za kmetovaje zelo ugodnih območij in kar nekaj uspešnih kmetov je, ki doma proizvedeno oziroma pridelano hrano uspešno ponujajo prek svojih tržnih verig:

»Tega se morajo zavedati tudi potrošniki, Slovenci. Če po teh produktih bolj povprašujejo, se bo povečala tudi prodaja in podeželje se bo ohranjalo, ostajalo bo poseljeno, kar je v času gospodarske krize še pomembnejše. Še posebej za tako majhen narod kot smo Slovenci.«

Na avstrijskem Koroškem problem opuščanja kmetijstva ni tako velik kot v Sloveniji. Dejstvo pa je, pravi Domej, da se vse več ljudi ukvarja s kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo, da imajo poleg kmetovanja še drug vir zaslužka. Težava pa je, da s kmetij odhajajo mladi, ki se po končanem študiju v Celovcu, Gradcu ali na Dunaju ne vrnejo na domačo kmetijo. Kakšni pa so obeti za razvoj? Prihodnost je, je prepričan, v živalim in okolju bolj prijaznemu kmetijstvu, zato vidi tudi zahteve naravovarstvenikov, ki so pogosto na nasprotnem bregu kot kmetovalci, za dodaten izziv. Odločno pa nasprotuje sporazumu TTIP med EU in ZDA, saj bo z njim, je prepričan, ogroženo prav kmetijstvo v evropski uniji.

Daljši pogovor s Štefanom Domejem lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi tržaškega Slovenca Edija Bukavca, glavnega tajnika deželne Kmečke zveze, ki letos praznuje 65-letnico delovanja. Razmere na področju kmetijstva v Furlaniji Julijski krajini, zelo pomembnega prav za tam živečo slovensko narodno skupnost, so skrb zbujajoče, pravi. V zadnjih 20 letih se je namreč število kmetijskih posestev zmanjšalo kar za 70 odstotkov.

Veliki literat, prevajalec in novinar Ciril Zlobec je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici in tam živečimi rojaki so ga ob njegovi 90-letnici povabili na pogovor. Kako je Gorica zaznamovala njegovo življenje, lahko slišite v Sotočjih. Pogovarjamo se tudi s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti.

Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina. Od leta 2003 22 priznanih narodnih manjšin v parlamentu zastopa osem poslancev, ki se volijo v posebni, dvanajsti volilni enoti in obsega vso državo: poleg treh poslancev srbske manjšine imata svoj sedež v parlamentu še italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin. Med dvanajstimi poslanskimi kandidati je poleg treh iz albanske in osmih iz bošnjaške manjšine, obe sta številčno močnejši od slovenske, tokrat tudi rojakinja Sabina Koželj Horvat, književnica in prevajalka iz Osijeka. Predlagatelj je tamkajšnje slovensko društvo Stanko Vraz, ki ga je ustanovila leta 2006 in ga vsa leta uspešno vodi, na letošnjih manjšinskih volitvah pa je bila izvoljena tudi za predstavnico slovenske narodne manjšine Mesta Osijek. Njen okvirni cilj je izboljšati položaj slovenske skupnosti nasploh, pri postopku kandidature pa ji je na pomoč priskočila predvsem krovna organizacija Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Predsednik zveze Darko Šonc je sicer glede možnosti kandidatke, da uspe, skeptičen. Najštevilčnejših Bošnjakov je namreč približno 45.000, Slovencev okoli 14.000, v volilnem imeniku pa jih je verjetno še manj, pravi. Res je tudi, da se bodo glasovi Bošnjakov razdrobili. Konkurenca so lahko albanski kandidati, zelo pomembna pa bo tudi volilna udeležba:

»Mi Slovenci na Hrvaškem smo bolj apolitični, še posebej ko gre za volitve. Nisem ravno optimist, toda bomo videli.«

Ob tem pa Darko Šonc obžaluje, da so niso uspeli s pobudo, da bi imeli predstavniki manjšine pravico do takoimenovanega dvojnega glasu. Zdaj se morajo namreč odločiti, ali bodo glasovali za kandidate političnih strank ali za predstavnika svoje manjšine.

Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v tokratni oddaji.


Sotočja

868 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 26.10.2015

26.10.2015


Od kmetijstva in gozdarstva prek ljubezenske poezije Cirila Zlobca, 25-letnice delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem do volitev na Hrvaškem

Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej, ki je sodeloval na 1. konferenci slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Prepričan je tudi, da je tako v Sloveniji kot pri rojakih na avstrijskem Koroškem dovolj strokovnjakov, sposobnih sprejeti izzive, ki jih prinašajo zaostrene razmere na globalnem trgu. Nujne so spremembe v glavah, je povedal udeležencem konference, proizvodnja tudi kmetijskih pridelkov pa se mora prilagoditi:

»Izzivov za strokovnjake na področju kmetijstva v Sloveniji je veliko, je pač treba bika prijeti za roge!«

Tako pravi Štefan Domej, uspešen prašičerejec z avstrijske Koroške, ki dobro pozna tudi razmere v Sloveniji. Struktura je tako v Sloveniji kot v zamejstvu podobna, pravi. Kmetije so majhne, kmetijstvo pa je razvito predvsem na hribovitem območju, kar predstavlja dodatne težave pri obdelovanju zemlje in živinoreji. Ob tem pa, dodaja, je tudi nekaj za kmetovaje zelo ugodnih območij in kar nekaj uspešnih kmetov je, ki doma proizvedeno oziroma pridelano hrano uspešno ponujajo prek svojih tržnih verig:

»Tega se morajo zavedati tudi potrošniki, Slovenci. Če po teh produktih bolj povprašujejo, se bo povečala tudi prodaja in podeželje se bo ohranjalo, ostajalo bo poseljeno, kar je v času gospodarske krize še pomembnejše. Še posebej za tako majhen narod kot smo Slovenci.«

Na avstrijskem Koroškem problem opuščanja kmetijstva ni tako velik kot v Sloveniji. Dejstvo pa je, pravi Domej, da se vse več ljudi ukvarja s kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo, da imajo poleg kmetovanja še drug vir zaslužka. Težava pa je, da s kmetij odhajajo mladi, ki se po končanem študiju v Celovcu, Gradcu ali na Dunaju ne vrnejo na domačo kmetijo. Kakšni pa so obeti za razvoj? Prihodnost je, je prepričan, v živalim in okolju bolj prijaznemu kmetijstvu, zato vidi tudi zahteve naravovarstvenikov, ki so pogosto na nasprotnem bregu kot kmetovalci, za dodaten izziv. Odločno pa nasprotuje sporazumu TTIP med EU in ZDA, saj bo z njim, je prepričan, ogroženo prav kmetijstvo v evropski uniji.

Daljši pogovor s Štefanom Domejem lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi tržaškega Slovenca Edija Bukavca, glavnega tajnika deželne Kmečke zveze, ki letos praznuje 65-letnico delovanja. Razmere na področju kmetijstva v Furlaniji Julijski krajini, zelo pomembnega prav za tam živečo slovensko narodno skupnost, so skrb zbujajoče, pravi. V zadnjih 20 letih se je namreč število kmetijskih posestev zmanjšalo kar za 70 odstotkov.

Veliki literat, prevajalec in novinar Ciril Zlobec je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici in tam živečimi rojaki so ga ob njegovi 90-letnici povabili na pogovor. Kako je Gorica zaznamovala njegovo življenje, lahko slišite v Sotočjih. Pogovarjamo se tudi s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti.

Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina. Od leta 2003 22 priznanih narodnih manjšin v parlamentu zastopa osem poslancev, ki se volijo v posebni, dvanajsti volilni enoti in obsega vso državo: poleg treh poslancev srbske manjšine imata svoj sedež v parlamentu še italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin. Med dvanajstimi poslanskimi kandidati je poleg treh iz albanske in osmih iz bošnjaške manjšine, obe sta številčno močnejši od slovenske, tokrat tudi rojakinja Sabina Koželj Horvat, književnica in prevajalka iz Osijeka. Predlagatelj je tamkajšnje slovensko društvo Stanko Vraz, ki ga je ustanovila leta 2006 in ga vsa leta uspešno vodi, na letošnjih manjšinskih volitvah pa je bila izvoljena tudi za predstavnico slovenske narodne manjšine Mesta Osijek. Njen okvirni cilj je izboljšati položaj slovenske skupnosti nasploh, pri postopku kandidature pa ji je na pomoč priskočila predvsem krovna organizacija Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Predsednik zveze Darko Šonc je sicer glede možnosti kandidatke, da uspe, skeptičen. Najštevilčnejših Bošnjakov je namreč približno 45.000, Slovencev okoli 14.000, v volilnem imeniku pa jih je verjetno še manj, pravi. Res je tudi, da se bodo glasovi Bošnjakov razdrobili. Konkurenca so lahko albanski kandidati, zelo pomembna pa bo tudi volilna udeležba:

»Mi Slovenci na Hrvaškem smo bolj apolitični, še posebej ko gre za volitve. Nisem ravno optimist, toda bomo videli.«

Ob tem pa Darko Šonc obžaluje, da so niso uspeli s pobudo, da bi imeli predstavniki manjšine pravico do takoimenovanega dvojnega glasu. Zdaj se morajo namreč odločiti, ali bodo glasovali za kandidate političnih strank ali za predstavnika svoje manjšine.

Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v tokratni oddaji.


11.03.2024

'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.


04.03.2024

Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.


26.02.2024

Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.


19.02.2024

'Šola je steber manjšine, zato se mora ustrezno odzvati na sodobne izzive'

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?


12.02.2024

Kultura je način življenja, ki zahteva komunikacijo z drugimi in s samim seboj

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.


05.02.2024

Kultura, draga si mi

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.


29.01.2024

'Politika ni tek na kratke proge, politika je maraton'

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.


22.01.2024

Gospodarska osnova je pomembna za obstoj in razvoj

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov