Od nujnih novih prioritet slovenske skupnosti, ohranjanja pomorske zgodovine do učenja slovenskega knjižnega jezika v Porabju

Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor iskali udeleženci okrogle mize v Celovcu, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine, ki so se srečali v okviru 17. Primorskih dnevov na Koroškem. Na srečanju, ki sta ga pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), so aktualne razmere na avstrijskem Koroškem predstavili dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve in član Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ter Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Iz Furlanije Julijske krajine pa so se razprave udeležili podpredsednica goriške pokrajine, članica stranke Slovenska skupnost (SSk) Mara Černic, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in član izvršnega odbora SSO Ivo Corva. Vsi so poudarili, da je racionalizacija v zaostrenih gospodarskih razmerah nujna, tako kot so nujne tudi spremembe.

“Z denarjem, ki ga dobimo, moramo učinkoviteje razpolagati!”

Tako je razmišljal Gabriel Hribar, ki je med drugim prepričan, da morajo sami opraviti svoje naloge in da so društva sposobna delovati sama brez pomoči krovnih organizacij. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je v Železni Kapli, kjer je podžupan, v prvi razed vpisanih 19 otrok, od katerih le 4 govorijo slovensko:

“Moramo razmisliti, kam vložiti denar.”

Da so spremembe nujne, so ugotavljali tudi ostali udeleženci okrogle mize, saj je denarja, ki ga dobijo vse manj. Po izračunih Karla Hrena koroški Slovenci dobijo danes realno kar 40 odstotkov manj denarja kot leta 1995, zato morajo razmisliti, katere dejavnosti so nujne in katerim se lahko odrečejo:

“Treba je preveriti financiranje, kaj tudi ukiniti in denar nameniti za nove projekte.”

Pomembna je določitev prioritet in dolgoročnejše financiranje teh projektov, pravi Karl Hren. Z njim se strinja tudi Ivo Corva (IO SSO), strokovnjak za čezmejne projekte, ki so lahko priložnost za dodatno financiranje, toda, kot opozarja, je njihova izvedba zelo zapletena. Pomembno je, da so zastavljeni jasni cilji, da vemo, kaj želimo z njimi doseči, je prepričan Corva, ki se zavzema za finačno razvojni načrt slovenske skupnosti:

“Sklad za razvoj bi omogočil financiranje drugačnih idej, projketov mladih, ki niso vključeni v klasične slovenske strukture.”

Z razvojno strategijo bi določili, katera področja želijo razviti. Kriza je lahko izziv, meni Corva.

Ideja o razvojnem skladu, ki bi spodbujal razvoj za slovensko narodno skupnost ključnih dejavnosti in projektov, bi lahko torej padla na plodna tla. Da se mora razprava o tem začeti, je prepričan Karl Hren:

“Bolj moramo poudariti razvoji aspekt in ne le ohranjati status quo.”

Ob novih izzivih in problemih je treba iskati nove vire za te izzive in tu je, po mnenju Hrena, slovenska manjšina ključna.

Pa se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem sposobna dogovoriti o ključnih prioritetah?

V to razpravo se morajo vključiti vse slovenske organizacije. Nekatere so na to bolj druge manj pripravljene, pravi Karl Hren:

“Mislim, da je treba to razpravo sprožiti. Zavedam se, da ne bomo takoj dosegli maksimalnega rezultata. Gre za dolgotrajnejši proces, ampak pomembno je, da se vsi v tej skupnosti zavedamo, da problem obstaja in da ga moramo na koncu rešiti skupaj.”

Predsednik EL Gabriel Hribar se zavzema, da bi o novih prioritetah, ki so nujne, razpravljala skupina zainteresiranih ljudi:

“Zbrati se mora skupina, nekakšen thik thank, kjer se lahko razvije modele za prihodnost. Mislim, da bomo našli v manjšini dovolj takšnih, ki bi sodelovali v tem procesu. Pri tem se nam ni treba ozirati zgolj po teh klasičnih levo – desnih strukturah.”

Ob tem Hribar ne izključuje možnosti, da bi razpravo o tem sprožila prav Enotna lista, zdaj ko jim, kot pravi, ne pretijo volitve in imajo čas tudi za bolj vsebinske zadeve. Če bo pobuda prišla od kod drugod, pa bodo vsekakor sodelovali:

“Moramo se začeti gibati, ker svet se vrti.”

Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij je, kot pravi, velik zagovornik ideje o oblikovanju sklada za razvoj in določitvi prioritet. Manjšina mora najti prostor za oblikovanje novih pristopov, novih idej. Gre za neke vrste inkubator, znotraj katerega bi lahko analizirali, koliko je ideja zanimiva za narodno skupnost. Tako sklad kot razmislek o prihodnjih strategijah in razvoju je, po mnenju Iva Corve, zelo pomemben. In kdo bi ga lahko zagnal?

“Najbolj poklicani sta obe krovni organizaciji, ki sta vedno usklajevale razvoj naše skupnosti in imata poslanstvo, da tudi v tem primeru skušata pospešiti razvoj skupnosti. Prav zaradi razlik med njima bo paleta bolj pisana in rešitev pravilnejša”

Pa so predstavniki obeh krovnih organizacij sposobni doseči dogovor? Ivo Corva je kratek:

“Morajo biti!”

V eni prihodnjih oddaj bomo preverili, kaj o tem menijo tudi predstavniki drugih slovenskih organizacij v sosednjih državah. V tokrani oddaji gostimo tudi tržaškega Slovenca Franka Košuto (Cossutto ), enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Kdaj bo ribiški muzej odprl vrata? Če bo šlo vse po sreči, pravi Košuta, že spomladi prihodnje leto.

O kmetijstvu in gozdarstvu na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z rojakom Marianom Tomažejem, ki je zaposlen kot svetovalec na koroški kmetijski zbornici, doma iz Strpne vasi pri Pliberku. Pa so res strpni v njegovi domači vasi?

Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, ki se je sestal na svoji konstitutivni seji, in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik.

Prisluhnite oddaji!